nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Sanje Vilija Finka, poved v sobesedilu:
Zakaj je njegov obraz tako blizu, da vidi razpokane ustnice in sliši vsak šepet? Zakaj zdaj steguje te dolge roke gor k njemu, prijateljske, dobre roke, a vendar, zakaj jih steguje tako visoko gor z razklenjenimi prsti, zakaj drži ta prekleti čik med zobmi in zakaj ga s temi dolgimi rokami tako trdno grabi za ramena, zakaj ima obraz poraščen in zakaj stopa po stopnicah gor in se vrata za njegovim hrbtom nočejo in nočejo odpreti, ko tisti poraščeni obraz sope in stopa gor, da je obraz kar naprej tako blizu in ga roke močneje in močneje tresejo za ramena?
Roke ga kar tresejo in tresejo in potem čuti ostro žarenje zadaj za čelom, najprej rdeče žarenje, potem pa belo, belo svetlobo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani