nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Bila sta že čisto blizu reke, ko se je Antón ozrl nazaj. Videl je gaz, ki sta jo pustila za seboj; vijugala se je sem ter tja, malo pa tudi gor in dol, ponekod je sploh ni bilo videti, ker so jo zakrivale majhne vzpetine. Sedaj je spoznal, da ta prekleta ravnica sploh ni tako ravna, kakor je bilo videti, saj se je gaz vijugala, vzpenjala in spuščala, daleč tja proti temni gmoti hiš, ki so ždele v ozadju, komaj vidne tam na obzorju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani