nova beseda iz Slovenije
Kaj hočete?“ Odkril se je, priklonil se je | globoko | in nato je izpregovoril. ”Gospod komisar | A |
pljusknila v sredo vodé s toliko močjo, da se je | globoko | potopila, preden je ni počasi in sunkoma priplulo | A |
potrkavanje zvonov. Spreletelo me je vsega in | globoko | presunilo, kakor spomin na daljno mladost, na | A |
vrsto, sijaj in lepota in milost brez kraja. | Globoko | pod njimi so se vzpenjale iz noči goste sence | A |
ko sem bil zapazil s strahom in grozo, kako | globoko | sem stal že ob prepadu popolne duševne smrti | A |
nisem ljubil bolj nego tedaj, ko sem bil tako | globoko | pod njó in ko je bil njen obraz tako hladen | A |
drugi. Čegav je bil obraz, ki se je sklanjal | globoko | k meni in čegave so bile ustnice, ki so šepetale | A |
korake; hodila je pač od okna do duri, glavo | globoko | sklonjeno, roke prekrižane na prsih ...In takrat | A |
bolesten je bil tisti akord, tako da mi je zarezal | globoko | v srce, -- toda končano! Stopil sem v kupe | A |
pretrganih stavkih. Jasno se je videlo, kako | globoko | ga vsa stvar vznemirja. ”Kar ste videli, to | A |
komaj da je plaho šepetanje. Glave klonejo | globoko, | trudno klonejo životi; še tisti so starci, ki | A |
namesto da bi legel na gnojišče ter poginil... Takó | globoko | sem se oddahnil od sreče, da mi je zastala sapa | A |
dostojno mojega temperamenta, sem nagibal najbolj | globoko | izmed vseh kozarcev tisti kozarec, ki so v njem | A |
Bose noge je imelo podvite, sključeno je bilo | globoko. | Njen obraz je bil zelo resen, suh in sivkaste | A |
proti oni strani, odkoder je prihajal šum. | Globoko | v ulici se je prikazala gruča kričečih ljudi | A |
hudodelca za kuštrave lase, tako da se je glava | globoko | nagnila. »Joj!« | A |
ne vznemirjajo nikogar, ki so zakopane takó | globoko | v brezpomembno vsakdanjost, da se ne ozira nanje | A |
da bi jo ogrel, ker je bila tako mrzla ... Kako | globoko | so potopili strah v tvoje srce!Leži na dnu, | A |
Razglasili so te stvari za banalne, ker so | globoko | vžgano znamenje na čelu nas vseh, tega od Boga | A |
da sem se opotekel in mi je zdrsnil svitek | globoko | na čelo ...V tistem hipu se je oglasilo; morda | A |
velika žalost ... O Nina, kar sem takrat slutil | globoko | in ne razumel, berem zdaj razločno ...Sedel sem | A |
topa potrtost se je izpreminjala zmerom bolj v | globoko, | živo žalost.Preko prostrane, močvirnate ravní | A |
nikar ne jokaj!“ Šel je, roke v žepu, hrbet | globoko | upognjen ...Tudi on je bil pobegnil nekoč, pa | A |
bil iztegnil daleč prédse, klobuk mu je čepel | globoko | na tilniku; njegov sivi, zabuhli obraz z majhnimi | A |
obširen je bil moj sistem, dodobrega premišljen in | globoko | utemeljen; zdaj ne vem, kje je tisti manuskript | A |
smo se vračali v mrtvašnico. Upanje je bilo | globoko | v nas vseh in vsi smo ga skrivali; upanje in | A |
je prikazal njen obraz; sklonila se je bila | globoko, | držala je z roko za kljuko in je pogledala v | A |
ustnicami, nisem čutil diha; tvoje oči so bile | globoko | pod čelom, trepalnice so bile temne in komaj | A |
je planil mimo; v tistem trenotku sem občutil | globoko, | da mi ni več tuj in da sem zvezan z njim za | A |
vračali iz tvornic. Spominjaš se, kako sva hitela | globoko | sključena, zato ker nama je gnal prah naravnost | A |
porastla roka je bila gola do nad komolca. | Globoko | sklonjen je bil v pasu in je oklepal z levico | A |
nenadoma sva stala sredi pustinje, kraj gozda. | Globoko | pod nama se je zasvetilo mesto. Ko sem te | A |
/ Tvoje oči so bile zatisnjene, ležale so | globoko | v jamah; čelo je bilo svetlo in potno; lica | A |
samoten človek pod oknom in bi začutil domotožje | globoko | v srcu?... Kaj se je zgodilo?“ | A |
Smejal se je še zmerom, naporno sopeč, sklonjen | globoko | na mizo. ”Še dolgo! | A |
obrvi, iste ustnice; toda zdaj so ležale obrvi | globoko | na temnih očeh, ustnice so bile tenke in stroge | A |
da ni bilo vere, sva občutila sovraštvo, tako | globoko | in odkritosrčno, kakor ga še nobeno srce ni | A |
obraz in se nisva ločila ...“ Naslonil sem se | globoko | na zofo in čutil sem, kako sem prebledel v obraz | A |
ledene so bile tvoje roke in trepalnice so legle | globoko | na oči.Položil sem te na posteljo in zdi se | A |
trenotkov pa je vzel svoj kozarec, poklonil se | globoko | ter prisedel k meni.Niti danes ne vem, kdo da | A |
pogledale trudno in brezizrazno po sobi. Rjava, | globoko | razčrtana lica niso upala; na izbočenih kosteh | A |
Nejasno in megleno se je razprostirala črna zemlja | globoko | pod njo in kakor iz daljne daljave je slišala | A |
Solze so ji prišle v oči in zazdihnila je | globoko | ... Časih, kadar jo je mati tepla in kadar je | A |
razritem bregu, napravil si je spodaj okroglo, | globoko | kotanjo, iz katere se je odtekal trudno in pokojno | A |
Hé, če misliš!“ Francka je sklanjala glavo | globoko, | kakor truden konj; usta so bila odprta in sopla | A |
je svetilo izza listja; sonce je že prodiralo | globoko | v gozd, velike svetle lise so se lesketale med | A |
kosili; nekateri so se bili že vrnili domov in | globoko | dol na klancu so se pomikale pisane gruče proti | A |
kakor v vročici, in da je hipoma zaihtela, | globoko | iz prsi in si zakrila z rokami obraz.Sanje so | A |
rožnobarven senčnik velike svetilke, prižgane | globoko | doli za poslednjimi gorami.Sence so bile nemirne | A |
ji je bilo v srce in se zasajalo zmerom bolj | globoko, | rilo je z nohtovi po gorkem mesu, po gorki krvi | A |
nami na sveto romarsko Goro!“ - Pot se je spet | globoko | nagnila, vila se je navzdol, proti malinu.Francka | A |
do hiše hodi in opravlja ... Francka je sedela | globoko | sključena, tako ji je bilo, kakor da bi jo zbadali | A |
otroškega upanja, ki so bili še ostali v srcu | globoko | skriti.Prišlo je življenje, temno je bilo, brez | A |
segala skoro do nog, je gledal ozek, bled obraz z | globoko | vdrtimi lici. Postala je in se je prestrašila | A |
goldinar z rokami iz tal, če bi ležal seženj | globoko, | da bi ne bilo treba prositi matere. ”Če še | A |
... Tako strašen je bil udarec, da se je mati | globoko | sklonila pod njim, da je bila vsa plašna in | A |
so izginile in samo na čelu so ostavile sled, | globoko | gubo... Zima je prihajala, že so bile zjutraj | A |
pojde in ga ne bo nikoli več!“ ... Zabolelo jo je | globoko | sočutje, zasmilil se ji je in bala se je zanj | A |
Roka je spet vbadala, glava se je sklonila | globoko | in lepe misli so izginile, sram jo je bilo, | A |
trepetajočega srca. Šel je vdan in ubog, glavo | globoko | sklonjeno, culo pod pazduho; od daleč se je | A |
slišal, kako je šepetala. Na mizi je bila luč | globoko | privita, tako da je bil mrak v izbi. ”Mati | A |
bil zelo postaral, gubav je bil in na licih | globoko | vdrt; gledala je mežikujoč, na dva sežnja ni | A |
vam.“ Govoril je počasi in nato je zakašljal | globoko | iz prsi. Mati je stopila k njemu, sklonila | A |
presedel ves dan v krčmi, ponoči pa je spal | globoko | spanje pijanca in ni čutil mraza. * | A |
oči - kakor dvoje nožev so mu segali pogledi | globoko | v misli, v srce. Ko je vzdignil glavo, se | A |
na kolenih, glavo na tleh, kakor da bi molila | globoko | sklonjena ... Lojze je bil objel njeno glavo | A |
edini delež pod soncem, ljubijo svoje laze bolj | globoko | in prisrčno, nego kralj svoje kraljestvo. | A |
Umolknili so. Izba je bila temna in tiha - kakor | globoko | brezno pod njimi.Molčali so dolgo in se niso | A |
vonj. Nebo je bilo čisto in prozorno; a tam | globoko | na obzorju je plavalo dvoje lahnih oblakov | A |
bolehen starec. Kadar je sedel, je zavzdihnil | globoko, | pokašljeval je in pljuval.Kratke medvedje noge | A |
mu ne mudi nikamor. Tudi konju se ne mudi; | globoko | je povesil glavo in čaka in dremlje.Nagnilo | A |
tlom in kolena so se šibila, glava je klonila | globoko. | Spomnila se je njegovega ljubeznivega pisma: | A |
Poleg nje je klečala starka in se je priklanjala | globoko | ter si trkala na prsi. ”Odpusti! | A |
Ozrla se je po izbi, zategnila je debele ustnice | globoko | na desno stran in je stopila bliže k postelji | A |
še nič brk nima, in kadar pride, se pokloni | globoko | in malo pobrska z nogo kakor puta.Jako je smešen | A |
noge so visele izpod odeje, život se je bil | globoko | nagnil. ”Jaz pa sem ga videla na mrtvaškem | A |
Metka!“ Metka je zatisnila oči, vzdihnila je | globoko | in je zaspala ... | A |
Molčala sva in sva pila čaj; sosed Konopa se je | globoko | zamislil. Nenadoma je izpregovoril, kakor da | A |
in samovoljne; mehki nos se je nagibal precej | globoko | na desno stran, medtem ko so silile na levi | A |
polnoštevilno zbrano uradništvo, vse odkrito, | globoko | sklonjeno, z najpohlevnejšim spoštovanjem na | A |
/ pod Slakovim havelokom; sklanjal je glavo | globoko | k nji in zdelo se je, da ji je polagal roko | A |
komaj vidnih prečnih črt; plave oči so gledale | globoko | in sanjarsko, a na ustnih je ostal še vedno | A |
salonskih suknjah in obema so se skrivale oči | globoko | v mastnih licih; sploh sta si bila nenavadno | A |
glasovi, ki se dotikajo najtišjih skrivnosti | globoko | v srcu, -- ki odpirajo davno zaceljene, pozabljene | A |
klanci; zmerom navzdol ... navzdol ... navzdol, v | globoko | noč ... Ana je hipoma vstala.Čutila je led | A |
življenje. Mraz je srcu ob teh črnih valovih, | globoko | na dnu zamolklo šumečih, ječečih, kakor v pritajeni | A |
17 . / Vse je zaihtelo v njem; sklonil se je | globoko, | skoro je pokleknil in je pritisnil k sebi z | A |
koval in bokale praznil. Glej, in vendar sem | globoko | občutil nocoj, da bi za vrečo zlata ne dal tiste | A |
zunaj; tanka svetla bluza je bila pod vratom | globoko | izrezana in tudi roke so bile do komolcev gole | A |
njegovih od spanja zardelih lic; sklonil se je | globoko | k njemu; napetih vročih ustnic, ki so mu kipele | A |
ni poljubil. Otrok mu je pogledal v obraz, | globoko | je zavzdihnil ter zatisnil oči. ”Da izpraznim | A |
pod njimi, zavit v havelok, klobuk potisnjen | globoko | v čelo; škropilo je tiho, v listju je pošumevalo | A |
negovorjene in je bilo srce devetkrat zaklenjeno. | Globoko | se je mračilo v aleji; izza črnih kostanjev | A |
Zato ker so bila vrata zaklenjena.“ ”Ali je | globoko | na vrt?“ je vprašala Milka. ”Ne posebno; | A |
Milenino tanko, belo roko na mizi -- je bila | globoko | v srcu, pod vso mislijo in pod vsemi spomini | A |
je ura. Zgodaj iz njih ... daleč ne morem, ne | globoko | ... poti ne poznam več!Zašel bi kakor slepec na | A |
Poznam obadva; -- čemu prodajaš ta smrad za | globoko | skrivnost?“ ”Potrpi! | A |
se hitro odprle in pred njim je stala Olga. | Globoko | upognjena glava pod težo temnih las; pod belim | A |
usnje vezano; lepo, temno brado je imel in sive, | globoko | udrte oči, ki so strmele srepo izprašujoče. | A |
ležala na kolenu. Temnobradi gospod se je nagnil | globoko | pod senčnik, v levo dlan je naslonil lice,v | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |