nova beseda iz Slovenije

globoko (1.301-1.400)


Kaj hočete?“ Odkril se je, priklonil se je      globoko      in nato je izpregovoril. ”Gospod komisar  A
pljusknila v sredo vodé s toliko močjo, da se je      globoko      potopila, preden je ni počasi in sunkoma priplulo  A
potrkavanje zvonov. Spreletelo me je vsega in      globoko      presunilo, kakor spomin na daljno mladost, na  A
vrsto, sijaj in lepota in milost brez kraja.      Globoko      pod njimi so se vzpenjale iz noči goste sence  A
ko sem bil zapazil s strahom in grozo, kako      globoko      sem stal že ob prepadu popolne duševne smrti  A
nisem ljubil bolj nego tedaj, ko sem bil tako      globoko      pod njó in ko je bil njen obraz tako hladen  A
drugi. Čegav je bil obraz, ki se je sklanjal      globoko      k meni in čegave so bile ustnice, ki so šepetale  A
korake; hodila je pač od okna do duri, glavo      globoko      sklonjeno, roke prekrižane na prsih ...In takrat  A
bolesten je bil tisti akord, tako da mi je zarezal      globoko      v srce, -- toda končano! Stopil sem v kupe  A
pretrganih stavkih. Jasno se je videlo, kako      globoko      ga vsa stvar vznemirja. ”Kar ste videli, to  A
komaj da je plaho šepetanje. Glave klonejo      globoko,      trudno klonejo životi; še tisti so starci, ki  A
namesto da bi legel na gnojišče ter poginil... Takó      globoko      sem se oddahnil od sreče, da mi je zastala sapa  A
dostojno mojega temperamenta, sem nagibal najbolj      globoko      izmed vseh kozarcev tisti kozarec, ki so v njem  A
Bose noge je imelo podvite, sključeno je bilo      globoko.     Njen obraz je bil zelo resen, suh in sivkaste  A
proti oni strani, odkoder je prihajal šum.      Globoko      v ulici se je prikazala gruča kričečih ljudi  A
hudodelca za kuštrave lase, tako da se je glava      globoko      nagnila. »Joj!«   A
ne vznemirjajo nikogar, ki so zakopane takó      globoko      v brezpomembno vsakdanjost, da se ne ozira nanje  A
da bi jo ogrel, ker je bila tako mrzla ... Kako      globoko      so potopili strah v tvoje srce!Leži na dnu,  A
Razglasili so te stvari za banalne, ker so      globoko      vžgano znamenje na čelu nas vseh, tega od Boga  A
da sem se opotekel in mi je zdrsnil svitek      globoko      na čelo ...V tistem hipu se je oglasilo; morda  A
velika žalost ... O Nina, kar sem takrat slutil      globoko      in ne razumel, berem zdaj razločno ...Sedel sem  A
topa potrtost se je izpreminjala zmerom bolj v      globoko,      živo žalost.Preko prostrane, močvirnate ravní  A
nikar ne jokaj!“ Šel je, roke v žepu, hrbet      globoko      upognjen ...Tudi on je bil pobegnil nekoč, pa  A
bil iztegnil daleč prédse, klobuk mu je čepel      globoko      na tilniku; njegov sivi, zabuhli obraz z majhnimi  A
obširen je bil moj sistem, dodobrega premišljen in      globoko      utemeljen; zdaj ne vem, kje je tisti manuskript  A
smo se vračali v mrtvašnico. Upanje je bilo      globoko      v nas vseh in vsi smo ga skrivali; upanje in  A
je prikazal njen obraz; sklonila se je bila      globoko,      držala je z roko za kljuko in je pogledala v  A
ustnicami, nisem čutil diha; tvoje oči so bile      globoko      pod čelom, trepalnice so bile temne in komaj  A
je planil mimo; v tistem trenotku sem občutil      globoko,      da mi ni več tuj in da sem zvezan z njim za  A
vračali iz tvornic. Spominjaš se, kako sva hitela      globoko      sključena, zato ker nama je gnal prah naravnost  A
porastla roka je bila gola do nad komolca.      Globoko      sklonjen je bil v pasu in je oklepal z levico  A
nenadoma sva stala sredi pustinje, kraj gozda.      Globoko      pod nama se je zasvetilo mesto. Ko sem te  A
/ Tvoje oči so bile zatisnjene, ležale so      globoko      v jamah; čelo je bilo svetlo in potno; lica  A
samoten človek pod oknom in bi začutil domotožje      globoko      v srcu?... Kaj se je zgodilo?“  A
Smejal se je še zmerom, naporno sopeč, sklonjen      globoko      na mizo. ”Še dolgo!  A
obrvi, iste ustnice; toda zdaj so ležale obrvi      globoko      na temnih očeh, ustnice so bile tenke in stroge  A
da ni bilo vere, sva občutila sovraštvo, tako      globoko      in odkritosrčno, kakor ga še nobeno srce ni  A
obraz in se nisva ločila ...“ Naslonil sem se      globoko      na zofo in čutil sem, kako sem prebledel v obraz  A
ledene so bile tvoje roke in trepalnice so legle      globoko      na oči.Položil sem te na posteljo in zdi se  A
trenotkov pa je vzel svoj kozarec, poklonil se      globoko      ter prisedel k meni.Niti danes ne vem, kdo da  A
pogledale trudno in brezizrazno po sobi. Rjava,      globoko      razčrtana lica niso upala; na izbočenih kosteh  A
Nejasno in megleno se je razprostirala črna zemlja      globoko      pod njo in kakor iz daljne daljave je slišala  A
Solze so ji prišle v oči in zazdihnila je      globoko      ... Časih, kadar jo je mati tepla in kadar je  A
razritem bregu, napravil si je spodaj okroglo,      globoko      kotanjo, iz katere se je odtekal trudno in pokojno  A
Hé, če misliš!“ Francka je sklanjala glavo      globoko,      kakor truden konj; usta so bila odprta in sopla  A
je svetilo izza listja; sonce je že prodiralo      globoko      v gozd, velike svetle lise so se lesketale med  A
kosili; nekateri so se bili že vrnili domov in      globoko      dol na klancu so se pomikale pisane gruče proti  A
kakor v vročici, in da je hipoma zaihtela,      globoko      iz prsi in si zakrila z rokami obraz.Sanje so  A
rožnobarven senčnik velike svetilke, prižgane      globoko      doli za poslednjimi gorami.Sence so bile nemirne  A
ji je bilo v srce in se zasajalo zmerom bolj      globoko,      rilo je z nohtovi po gorkem mesu, po gorki krvi  A
nami na sveto romarsko Goro!“ - Pot se je spet      globoko      nagnila, vila se je navzdol, proti malinu.Francka  A
do hiše hodi in opravlja ... Francka je sedela      globoko      sključena, tako ji je bilo, kakor da bi jo zbadali  A
otroškega upanja, ki so bili še ostali v srcu      globoko      skriti.Prišlo je življenje, temno je bilo, brez  A
segala skoro do nog, je gledal ozek, bled obraz z      globoko      vdrtimi lici. Postala je in se je prestrašila  A
goldinar z rokami iz tal, če bi ležal seženj      globoko,      da bi ne bilo treba prositi matere. ”Če še  A
... Tako strašen je bil udarec, da se je mati      globoko      sklonila pod njim, da je bila vsa plašna in  A
so izginile in samo na čelu so ostavile sled,      globoko      gubo... Zima je prihajala, že so bile zjutraj  A
pojde in ga ne bo nikoli več!“ ... Zabolelo jo je      globoko      sočutje, zasmilil se ji je in bala se je zanj  A
Roka je spet vbadala, glava se je sklonila      globoko      in lepe misli so izginile, sram jo je bilo,  A
trepetajočega srca. Šel je vdan in ubog, glavo      globoko      sklonjeno, culo pod pazduho; od daleč se je  A
slišal, kako je šepetala. Na mizi je bila luč      globoko      privita, tako da je bil mrak v izbi. ”Mati  A
bil zelo postaral, gubav je bil in na licih      globoko      vdrt; gledala je mežikujoč, na dva sežnja ni  A
vam.“ Govoril je počasi in nato je zakašljal      globoko      iz prsi. Mati je stopila k njemu, sklonila  A
presedel ves dan v krčmi, ponoči pa je spal      globoko      spanje pijanca in ni čutil mraza. *  A
oči - kakor dvoje nožev so mu segali pogledi      globoko      v misli, v srce. Ko je vzdignil glavo, se  A
na kolenih, glavo na tleh, kakor da bi molila      globoko      sklonjena ... Lojze je bil objel njeno glavo  A
edini delež pod soncem, ljubijo svoje laze bolj      globoko      in prisrčno, nego kralj svoje kraljestvo.   A
Umolknili so. Izba je bila temna in tiha - kakor      globoko      brezno pod njimi.Molčali so dolgo in se niso  A
vonj. Nebo je bilo čisto in prozorno; a tam      globoko      na obzorju je plavalo dvoje lahnih oblakov   A
bolehen starec. Kadar je sedel, je zavzdihnil      globoko,      pokašljeval je in pljuval.Kratke medvedje noge  A
mu ne mudi nikamor. Tudi konju se ne mudi;      globoko      je povesil glavo in čaka in dremlje.Nagnilo  A
tlom in kolena so se šibila, glava je klonila      globoko.     Spomnila se je njegovega ljubeznivega pisma:  A
Poleg nje je klečala starka in se je priklanjala      globoko      ter si trkala na prsi. ”Odpusti!  A
Ozrla se je po izbi, zategnila je debele ustnice      globoko      na desno stran in je stopila bliže k postelji  A
še nič brk nima, in kadar pride, se pokloni      globoko      in malo pobrska z nogo kakor puta.Jako je smešen  A
noge so visele izpod odeje, život se je bil      globoko      nagnil. ”Jaz pa sem ga videla na mrtvaškem  A
Metka!“ Metka je zatisnila oči, vzdihnila je      globoko      in je zaspala ...  A
Molčala sva in sva pila čaj; sosed Konopa se je      globoko      zamislil. Nenadoma je izpregovoril, kakor da  A
in samovoljne; mehki nos se je nagibal precej      globoko      na desno stran, medtem ko so silile na levi  A
polnoštevilno zbrano uradništvo, vse odkrito,      globoko      sklonjeno, z najpohlevnejšim spoštovanjem na  A
/ pod Slakovim havelokom; sklanjal je glavo      globoko      k nji in zdelo se je, da ji je polagal roko  A
komaj vidnih prečnih črt; plave oči so gledale      globoko      in sanjarsko, a na ustnih je ostal še vedno  A
salonskih suknjah in obema so se skrivale oči      globoko      v mastnih licih; sploh sta si bila nenavadno  A
glasovi, ki se dotikajo najtišjih skrivnosti      globoko      v srcu, -- ki odpirajo davno zaceljene, pozabljene  A
klanci; zmerom navzdol ... navzdol ... navzdol, v      globoko      noč ... Ana je hipoma vstala.Čutila je led  A
življenje. Mraz je srcu ob teh črnih valovih,      globoko      na dnu zamolklo šumečih, ječečih, kakor v pritajeni  A
17 . / Vse je zaihtelo v njem; sklonil se je      globoko,      skoro je pokleknil in je pritisnil k sebi z  A
koval in bokale praznil. Glej, in vendar sem      globoko      občutil nocoj, da bi za vrečo zlata ne dal tiste  A
zunaj; tanka svetla bluza je bila pod vratom      globoko      izrezana in tudi roke so bile do komolcev gole  A
njegovih od spanja zardelih lic; sklonil se je      globoko      k njemu; napetih vročih ustnic, ki so mu kipele  A
ni poljubil. Otrok mu je pogledal v obraz,      globoko      je zavzdihnil ter zatisnil oči. ”Da izpraznim  A
pod njimi, zavit v havelok, klobuk potisnjen      globoko      v čelo; škropilo je tiho, v listju je pošumevalo  A
negovorjene in je bilo srce devetkrat zaklenjeno.      Globoko      se je mračilo v aleji; izza črnih kostanjev  A
Zato ker so bila vrata zaklenjena.“ ”Ali je      globoko      na vrt?“ je vprašala Milka. ”Ne posebno;  A
Milenino tanko, belo roko na mizi -- je bila      globoko      v srcu, pod vso mislijo in pod vsemi spomini  A
je ura. Zgodaj iz njih ... daleč ne morem, ne      globoko      ... poti ne poznam več!Zašel bi kakor slepec na  A
Poznam obadva; -- čemu prodajaš ta smrad za      globoko      skrivnost?“ ”Potrpi!  A
se hitro odprle in pred njim je stala Olga.      Globoko      upognjena glava pod težo temnih las; pod belim  A
usnje vezano; lepo, temno brado je imel in sive,      globoko      udrte oči, ki so strmele srepo izprašujoče.  A
ležala na kolenu. Temnobradi gospod se je nagnil      globoko      pod senčnik, v levo dlan je naslonil lice,v  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA