nova beseda iz Slovenije

globoko (1.601-1.700)


ter mu silile v besede, so se hipoma vrnile      globoko      v srce, in bilo mu je, kakor da se mu je treba  A
manjšega od drugih: napolnilo ga je bilo tako      globoko,      milo prijateljstvo do teh krasnih ljudi, da  A
veselje je bilo pomešano z zaupanjem, skritim      globoko      v srcu.Osmešiti je hotel to neprijetno pot in  A
ne kamna!“ . / . / stran 35 . / Slivar se je      globoko      začudil, ko je videl v teh trenotkih advokatov  A
njem tri leta. Nekoč, na jesen, ga je obšlo      globoko,      presilno hrepenenje.Bil je zvečer na holmu;  A
sanjal, sam Bog vedi kaj; vzdihnil je časih tako      globoko,      da je prašala gospodinja z osornim glasom,   A
Časih so se hribi razmeknili, prikazala se je      globoko      doli bela vas, z zvonikom, ki se je lesketal  A
ateljeje in elegantno notranje mesto samo z      globoko,      grenko zavistjo, kakor jo čuti fabriški delavec  A
izgubljen? - Čutil je dobro, odkod ta plahost in      globoko      je bil žalosten vsled tega spoznanja. Zvečer  A
brezskrbnem zaupanju v prihodnost, so ostale vse      globoko      v njenem srcu.Vzgojena je bila v siromaštvu  A
nemirnega pogleda. Zaupala je vanj tako trdno in      globoko,      da je skrival oprezno svoje velike skrbi, kakor  A
gledal Berti v vesele oči, ni mislil ničesar, le      globoko      v srcu mu je ležalo nekaj neprijetnega, nerazumljivemu  A
svoje resnično življenje s sabo, zaklenjeno      globoko      v srcu.Ali treba se je smehljati, nositi je  A
samo razposajen trenotek ...“ In hipoma je bil      globoko      ginjen; začutil se je grešnika. ”Ne, ne,  A
je zaklenil v ateljé; glavo sklonjeno, obrvi      globoko      na očeh, je hodil s težkimi koraki od stene  A
otroka in nikoli je ni ljubil s tako mehko in      globoko      ljubeznijo. Tudi zunaj je prihajala pomlad  A
vesele moči so omahovale in zdrsnil je z višine      globoko      dol.Kot da bi bil sanjal ves jasni pomladanski  A
Zapazila je gubo na njegovem čelu, strogo,      globoko      potezo ob njegovih ustnicah, nemirni pogled  A
ranjeni ... Ali bi ga obšlo morda kdaj hrepenenje,      globoko      v srcu bi se morda kdaj vzdignilo tiho, nezavedno  A
to je dvoje ...“ ”Ej, ti si pa veliko upal,      globoko      si se zakopal,“ je opomnil Hladnik pol šaljivo  A
se mu je zarezala v tem trenotku še posebno      globoko      v srce.Čutil je, kako je osamljen in siromašen  A
vprašujoče, a že prestrašeno. Korenine so bile še      globoko      v zemlji, a že so jih rvali, - koliko časa še  A
za minute ... Prijetno in hladno je bilo tako      globoko      doli, v nižinah, na neizmerni ravnini; tam ni  A
nasmehne prijatelj prijatelju, ki vesta oba lepo,      globoko      skrivnost in se veselita, kako hodijo drugi  A
sladák. Berta ni gledala nanj; delala je hitro, z      globoko      sklonjeno glavo, in telo se ji je nekoliko zibalo  A
sled tiste poteze, ki je bila začrtana tako      globoko      na obrazih literatov in slikarjev.Tista odurna  A
Hladnik se je začudil in ozrl se je na Slivarja z      globoko      spoštljivostjo. ”Ti si pa močan, Slivar!  A
navzgor - in nič ga ne boli, da je zdrsnil tako      globoko,      da leže njegove sanje v blatu in njegova mladost  A
mi je začel trepetati ves život - seglo mi je      globoko      v dušo, udarilo me po sredi srca nekaj črnega  A
pravi: ‚Ni moj posel!‘ - in gleda na cesto.      Globoko      zavzdihne stražnik, nagne glavo do tal, poseže  A
troje let pač ne boš videl domovine!“ Mate je      globoko      zavzdihnil, vstal je, povesil je glavo in je  A
in da nama je nato soseda prišepnila v veži      globoko      skrivnost.Gledala sva resno in žalostno, govorila  A
širokim trakom obledele roza barve, ji je zdrknil      globoko      na tilnik, da so se videli redki, že nekoliko  A
kadar je govoril, jo je porinil v kot, ki se je      globoko      povesil, tako da je napravil obraz zabavljiv  A
tam ob parobku nizko, prašno grmičevje, ali      globoko      v kotlini par njiv za kamenito ograjo.Po beli  A
ni bilo nikogar, da bi se s čistim srcem in      globoko      hvaležnostjo razveseljeval nad njim? -- Z mano  A
jo komaj slišal in razumel, ko sem se klanjal      globoko      k nji, lice do lica. ”Ali še veš, kako sva  A
rokama; tako se je pritipal do klopi ter se tam      globoko      oddahnil, kakor odrešen pogube in smrti.   A
prihajali. Prišel je oče, ki je klonil glavo      globoko      in gledal temno in mrko v tla; levi rokav mu  A
zapel in prikazal se je stari župnik v ornatu.      Globoko      sklonjen je počasi in trudno stopal proti oltarju  A
tudi obraz je bil čisto bel in je razodeval      globoko      žalost. Ko je stopil župnik pred oltar, so  A
katerih je gledal bledi glad. Na nizkem stolcu      globoko      zadaj je sedel v dve gubé sključen mojster orglar  A
molitev je bila zgolj beseda. Verniki so klečali      globoko      doli v hladnem somraku; in njih molitev se je  A
život sunkoma vznak, ob drugem ga je prevrnil      globoko      prédse; tako je dospel do klopi, sopeč in poten  A
je sedel stari organist, na nizkem stolčku,      globoko      v senci pod svojim učencem, mladim orglarjem  A
snegu, vznak. Čepica mu je postrani visela      globoko      v čelo; golobrad je bil, v lice ves bel; iz  A
rdeča kri v lepem loku. Tovariš se je sklonil      globoko      čezenj in je rekel: ”Zdaj si dobil bradico,  A
po nizkem čelu ... Zavit v havelok in klobuk      globoko      nad očmi je hitel Vincencij po trgu. ”Tako  A
tudi na plašnih obrazih, ki so se sklanjali      globoko.     Ana je privila, odvila, in v tistem hipu je bila  A
domislila: prav tako je hodila kakor mati, glavo      globoko     sklonjeno, roke prekrižane na prsih.In prestrašila  A
nerodovitne so bile; toda v tihih časih se rad in      globoko      zatopi v ure polbridkosti in poltrpljenja, na  A
presunilo: starec mi je gledal v obraz. Oči so bile      globoko      udrte, zameglele, kakor brez glasu in življenja  A
počasi, z užitkom; ko se je napil, si je oddahnil      globoko,      obrisal si brke z golo rjavo lehtjo, ozrl se  A
mostu Male Donave. Široka in mirna je bila voda      globoko      spodaj, brez valov; pokopališče zavrženihin  A
je bilo kakor pred petindvajsetimi leti, le      globoko      v njegovih mislih je kljuvalo in glodalo.Šel  A
Kolena so se mu šibila in glava mu je klonila      globoko.      ”Vsega je konec nekoč, tudi te vožnje bo  A
bila, da še žalosti ni občutila; zavzdihnila je      globoko      in je zaspala. Kakor je bil prvi dan, taki  A
Pavle je šel zvečer v svojo samotno izbo;      globoko      upognjen je romal po izbi z dolgimi koraki do  A
pa bodo še sanje lepše!“ Mana je zavzdihnila      globoko,      trepetala je in mraz ji je bilo pod odejo.Zaspala  A
beraču še sence ne ukradel.“ Sklonil se je      globoko      in je govoril tišje: ”Ravnala bova pošteno  A
-- Pavle je      globoko      zavzdihnil, nato pa je spal do svetlega dne  A
da bi bila v vsakem oziru primeren motiv za      globoko      in zanimivo novelo.  A
* Vstala sva, večer se je bil že      globoko      nagnil.In zdaj premisli ta čudež!...  A
drugi kot naša stara, zaprašena, častivredna,      globoko      ljubljena stenska ura! Dragi moji, mislite si  A
pobasali mej obnošene obleke in stare cunje ... In      globoko      tam na dnu počiva sedaj za zmirom ...Služila nam  A
kakor obžarjen od božjega plamena, ki gori      globoko      v duše dnu.Ta tesna, gola kamrica je njegov  A
cule so imeli v rokah in so gledali v tla.      Globoko      so bili upognjeni, do pasu oprašeni.Moški in  A
obremenjeni. Šli so v svetel dan, ko se je zgrnila      globoko      za njimi nad Sodomo strašna noč; sodbe noč in  A
kralj. Kdor je prišel, se mu je poklonil; z      globoko      pobožnostjo so mu stregli, vsak glas njegov  A
tistem mirnem smehljaju zrelost starca in vse      globoko      spoznanje njegovo.Nikdo ni vedel, kaj je zapisano  A
je objela koleno z rokami in se je sklonila      globoko.      ”To je -- mrzla povest!“ je izpregovorila  A
Grivar je bil sam. Svetilka,      globoko      zasenčena, je gorela v prednji izbi na klavirju  A
bo tako izpolnilo ... ne v banalnosti! Zdaj to      globoko      čutim, v tej uri, ki mi jo je Bog poslal za  A
obnošeno, ogoljeno črno suknjo, širok, plečat,      globoko      upognjen, kakor pod silnim bremenom, ki mu ga  A
spotiko ljudem, zdaj si jim res; in če si ležal      globoko      v grobu, zdaj bi ležal po pravici še dobro klaftro  A
brezkončno zidovje. Nikjer drugod ne more biti tako      globoko      in silno hrepenenje v daljavo, preko obzorja  A
odtrgani, lasje so viseli v kuštravih kodrih      globoko      na čelo. ”Usmilite se!  A
ga je ugriznil v roko. Pijanec se je nagnil      globoko      in se je smehljal. ”V obraz, Zdenko, v obraz  A
toda začaran sem stal. Sklonil se je Zdenko,      globoko      se je sklonil; Petersilka se je nasmehnil ljubeznivo  A
roki je nosil težko culo, tako da je stopal      globoko      sključen in so se mu noge opletale.Slabo rejen  A
trudna in sta vlekla mukoma, kolesa so se vdirala      globoko      v blato.Spredaj je sedel voznik sključen in  A
je romal, je raslo veselje v njegovem srcu,      globoko,      mehko veselje, kakor ga čuti človek, ko se vračana  A
rok na licih, je bila njegova glava še zmerom      globoko      nagnjena nazaj, oči so bile še zmerom zatisnjene  A
odprte. In nad pragom je visel Jakob Mrva, glavo      globoko      povešeno, roke otekle in osinele.Oči so bile  A
drugi jemal in podajal, on sam pa bi bil skrit      globoko      v njem in bi lepo mislil in sanjal. ”Tako mi  A
visoko in je bil z gostim grmovjem porastel;      globoko      dol so visele robide in košate leščeve veje  A
kjer se je na levi struga zožila, skrila se      globoko      v gosto grmovje; tam je bila voda tiha in temna  A
križalo dvoje poti in se je spuščal gozd na desni      globoko      v dolino, odkoder se je vzdigal tam v daljavi  A
nazaj in se zleknil. Nato si je potisnil klobuk      globoko      na čelo, uravnal si svitek, naslonil butaro  A
že vse izgubljeno ... tako sem zablodil kakor v      globoko      vodo ... pa naj se zgodi karkoli!“ Ko se je  A
njim je viselo črno razpelo, sklonil je glavo      globoko      in skril obraz v dlani. ”Usmili se Bog mene  A
grešniku. Tako je pokleknil poleg kropilnika,      globoko      je sklonil glavo in se je trkal na prsi.   A
tam sta sedela tisti večer, ko se je sklonila      globoko      in ga je prijela z obema rokama za glavo, kakor  A
je počival Peter na kantonu. Blato je bilo      globoko      in mastno, čevlji so cmokali v njem in Peter  A
neba. Opotekel se je Peter, život mu je klonil      globoko,      kakor da bi nosil silno breme.In padel bi morda  A
začetka do konca, tako da se je zemlja že za ped      globoko      vsedla pod njegovimi nogami.Ko je doslužil trideset  A
poznam?“ Tako je premišljeval, klonil je glavo      globoko      do kolen in je zadremal.Komaj je še dobro zadremal  A
enem prostoru, tako da so se mi noge za ped      globoko      udrle v tla. Zdaj pa moje roke ne vzdignejo  A
vdal, pot na čelu se je posušil, vzdihnila sta      globoko:      In iz strahu in hude slutnje se je porodil velik  A
ozadja tenke, plave žile. Lasje so ji padali      globoko      čez senca in se leno igrali po ramah in lahteh  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA