nova beseda iz Slovenije
ter mu silile v besede, so se hipoma vrnile | globoko | v srce, in bilo mu je, kakor da se mu je treba | A |
manjšega od drugih: napolnilo ga je bilo tako | globoko, | milo prijateljstvo do teh krasnih ljudi, da | A |
veselje je bilo pomešano z zaupanjem, skritim | globoko | v srcu.Osmešiti je hotel to neprijetno pot in | A |
ne kamna!“ . / . / stran 35 . / Slivar se je | globoko | začudil, ko je videl v teh trenotkih advokatov | A |
njem tri leta. Nekoč, na jesen, ga je obšlo | globoko, | presilno hrepenenje.Bil je zvečer na holmu; | A |
sanjal, sam Bog vedi kaj; vzdihnil je časih tako | globoko, | da je prašala gospodinja z osornim glasom, | A |
Časih so se hribi razmeknili, prikazala se je | globoko | doli bela vas, z zvonikom, ki se je lesketal | A |
ateljeje in elegantno notranje mesto samo z | globoko, | grenko zavistjo, kakor jo čuti fabriški delavec | A |
izgubljen? - Čutil je dobro, odkod ta plahost in | globoko | je bil žalosten vsled tega spoznanja. Zvečer | A |
brezskrbnem zaupanju v prihodnost, so ostale vse | globoko | v njenem srcu.Vzgojena je bila v siromaštvu | A |
nemirnega pogleda. Zaupala je vanj tako trdno in | globoko, | da je skrival oprezno svoje velike skrbi, kakor | A |
gledal Berti v vesele oči, ni mislil ničesar, le | globoko | v srcu mu je ležalo nekaj neprijetnega, nerazumljivemu | A |
svoje resnično življenje s sabo, zaklenjeno | globoko | v srcu.Ali treba se je smehljati, nositi je | A |
samo razposajen trenotek ...“ In hipoma je bil | globoko | ginjen; začutil se je grešnika. ”Ne, ne, | A |
je zaklenil v ateljé; glavo sklonjeno, obrvi | globoko | na očeh, je hodil s težkimi koraki od stene | A |
otroka in nikoli je ni ljubil s tako mehko in | globoko | ljubeznijo. Tudi zunaj je prihajala pomlad | A |
vesele moči so omahovale in zdrsnil je z višine | globoko | dol.Kot da bi bil sanjal ves jasni pomladanski | A |
Zapazila je gubo na njegovem čelu, strogo, | globoko | potezo ob njegovih ustnicah, nemirni pogled | A |
ranjeni ... Ali bi ga obšlo morda kdaj hrepenenje, | globoko | v srcu bi se morda kdaj vzdignilo tiho, nezavedno | A |
to je dvoje ...“ ”Ej, ti si pa veliko upal, | globoko | si se zakopal,“ je opomnil Hladnik pol šaljivo | A |
se mu je zarezala v tem trenotku še posebno | globoko | v srce.Čutil je, kako je osamljen in siromašen | A |
vprašujoče, a že prestrašeno. Korenine so bile še | globoko | v zemlji, a že so jih rvali, - koliko časa še | A |
za minute ... Prijetno in hladno je bilo tako | globoko | doli, v nižinah, na neizmerni ravnini; tam ni | A |
nasmehne prijatelj prijatelju, ki vesta oba lepo, | globoko | skrivnost in se veselita, kako hodijo drugi | A |
sladák. Berta ni gledala nanj; delala je hitro, z | globoko | sklonjeno glavo, in telo se ji je nekoliko zibalo | A |
sled tiste poteze, ki je bila začrtana tako | globoko | na obrazih literatov in slikarjev.Tista odurna | A |
Hladnik se je začudil in ozrl se je na Slivarja z | globoko | spoštljivostjo. ”Ti si pa močan, Slivar! | A |
navzgor - in nič ga ne boli, da je zdrsnil tako | globoko, | da leže njegove sanje v blatu in njegova mladost | A |
mi je začel trepetati ves život - seglo mi je | globoko | v dušo, udarilo me po sredi srca nekaj črnega | A |
pravi: ‚Ni moj posel!‘ - in gleda na cesto. | Globoko | zavzdihne stražnik, nagne glavo do tal, poseže | A |
troje let pač ne boš videl domovine!“ Mate je | globoko | zavzdihnil, vstal je, povesil je glavo in je | A |
in da nama je nato soseda prišepnila v veži | globoko | skrivnost.Gledala sva resno in žalostno, govorila | A |
širokim trakom obledele roza barve, ji je zdrknil | globoko | na tilnik, da so se videli redki, že nekoliko | A |
kadar je govoril, jo je porinil v kot, ki se je | globoko | povesil, tako da je napravil obraz zabavljiv | A |
tam ob parobku nizko, prašno grmičevje, ali | globoko | v kotlini par njiv za kamenito ograjo.Po beli | A |
ni bilo nikogar, da bi se s čistim srcem in | globoko | hvaležnostjo razveseljeval nad njim? -- Z mano | A |
jo komaj slišal in razumel, ko sem se klanjal | globoko | k nji, lice do lica. ”Ali še veš, kako sva | A |
rokama; tako se je pritipal do klopi ter se tam | globoko | oddahnil, kakor odrešen pogube in smrti. | A |
prihajali. Prišel je oče, ki je klonil glavo | globoko | in gledal temno in mrko v tla; levi rokav mu | A |
zapel in prikazal se je stari župnik v ornatu. | Globoko | sklonjen je počasi in trudno stopal proti oltarju | A |
tudi obraz je bil čisto bel in je razodeval | globoko | žalost. Ko je stopil župnik pred oltar, so | A |
katerih je gledal bledi glad. Na nizkem stolcu | globoko | zadaj je sedel v dve gubé sključen mojster orglar | A |
molitev je bila zgolj beseda. Verniki so klečali | globoko | doli v hladnem somraku; in njih molitev se je | A |
život sunkoma vznak, ob drugem ga je prevrnil | globoko | prédse; tako je dospel do klopi, sopeč in poten | A |
je sedel stari organist, na nizkem stolčku, | globoko | v senci pod svojim učencem, mladim orglarjem | A |
snegu, vznak. Čepica mu je postrani visela | globoko | v čelo; golobrad je bil, v lice ves bel; iz | A |
rdeča kri v lepem loku. Tovariš se je sklonil | globoko | čezenj in je rekel: ”Zdaj si dobil bradico, | A |
po nizkem čelu ... Zavit v havelok in klobuk | globoko | nad očmi je hitel Vincencij po trgu. ”Tako | A |
tudi na plašnih obrazih, ki so se sklanjali | globoko. | Ana je privila, odvila, in v tistem hipu je bila | A |
domislila: prav tako je hodila kakor mati, glavo | globoko | sklonjeno, roke prekrižane na prsih.In prestrašila | A |
nerodovitne so bile; toda v tihih časih se rad in | globoko | zatopi v ure polbridkosti in poltrpljenja, na | A |
presunilo: starec mi je gledal v obraz. Oči so bile | globoko | udrte, zameglele, kakor brez glasu in življenja | A |
počasi, z užitkom; ko se je napil, si je oddahnil | globoko, | obrisal si brke z golo rjavo lehtjo, ozrl se | A |
mostu Male Donave. Široka in mirna je bila voda | globoko | spodaj, brez valov; pokopališče zavrženihin | A |
je bilo kakor pred petindvajsetimi leti, le | globoko | v njegovih mislih je kljuvalo in glodalo.Šel | A |
Kolena so se mu šibila in glava mu je klonila | globoko. | ”Vsega je konec nekoč, tudi te vožnje bo | A |
bila, da še žalosti ni občutila; zavzdihnila je | globoko | in je zaspala. Kakor je bil prvi dan, taki | A |
Pavle je šel zvečer v svojo samotno izbo; | globoko | upognjen je romal po izbi z dolgimi koraki do | A |
pa bodo še sanje lepše!“ Mana je zavzdihnila | globoko, | trepetala je in mraz ji je bilo pod odejo.Zaspala | A |
beraču še sence ne ukradel.“ Sklonil se je | globoko | in je govoril tišje: ”Ravnala bova pošteno | A |
-- Pavle je | globoko | zavzdihnil, nato pa je spal do svetlega dne | A |
da bi bila v vsakem oziru primeren motiv za | globoko | in zanimivo novelo. | A |
* Vstala sva, večer se je bil že | globoko | nagnil.In zdaj premisli ta čudež!... | A |
drugi kot naša stara, zaprašena, častivredna, | globoko | ljubljena stenska ura! Dragi moji, mislite si | A |
pobasali mej obnošene obleke in stare cunje ... In | globoko | tam na dnu počiva sedaj za zmirom ...Služila nam | A |
kakor obžarjen od božjega plamena, ki gori | globoko | v duše dnu.Ta tesna, gola kamrica je njegov | A |
cule so imeli v rokah in so gledali v tla. | Globoko | so bili upognjeni, do pasu oprašeni.Moški in | A |
obremenjeni. Šli so v svetel dan, ko se je zgrnila | globoko | za njimi nad Sodomo strašna noč; sodbe noč in | A |
kralj. Kdor je prišel, se mu je poklonil; z | globoko | pobožnostjo so mu stregli, vsak glas njegov | A |
tistem mirnem smehljaju zrelost starca in vse | globoko | spoznanje njegovo.Nikdo ni vedel, kaj je zapisano | A |
je objela koleno z rokami in se je sklonila | globoko. | ”To je -- mrzla povest!“ je izpregovorila | A |
Grivar je bil sam. Svetilka, | globoko | zasenčena, je gorela v prednji izbi na klavirju | A |
bo tako izpolnilo ... ne v banalnosti! Zdaj to | globoko | čutim, v tej uri, ki mi jo je Bog poslal za | A |
obnošeno, ogoljeno črno suknjo, širok, plečat, | globoko | upognjen, kakor pod silnim bremenom, ki mu ga | A |
spotiko ljudem, zdaj si jim res; in če si ležal | globoko | v grobu, zdaj bi ležal po pravici še dobro klaftro | A |
brezkončno zidovje. Nikjer drugod ne more biti tako | globoko | in silno hrepenenje v daljavo, preko obzorja | A |
odtrgani, lasje so viseli v kuštravih kodrih | globoko | na čelo. ”Usmilite se! | A |
ga je ugriznil v roko. Pijanec se je nagnil | globoko | in se je smehljal. ”V obraz, Zdenko, v obraz | A |
toda začaran sem stal. Sklonil se je Zdenko, | globoko | se je sklonil; Petersilka se je nasmehnil ljubeznivo | A |
roki je nosil težko culo, tako da je stopal | globoko | sključen in so se mu noge opletale.Slabo rejen | A |
trudna in sta vlekla mukoma, kolesa so se vdirala | globoko | v blato.Spredaj je sedel voznik sključen in | A |
je romal, je raslo veselje v njegovem srcu, | globoko, | mehko veselje, kakor ga čuti človek, ko se vračana | A |
rok na licih, je bila njegova glava še zmerom | globoko | nagnjena nazaj, oči so bile še zmerom zatisnjene | A |
odprte. In nad pragom je visel Jakob Mrva, glavo | globoko | povešeno, roke otekle in osinele.Oči so bile | A |
drugi jemal in podajal, on sam pa bi bil skrit | globoko | v njem in bi lepo mislil in sanjal. ”Tako mi | A |
visoko in je bil z gostim grmovjem porastel; | globoko | dol so visele robide in košate leščeve veje | A |
kjer se je na levi struga zožila, skrila se | globoko | v gosto grmovje; tam je bila voda tiha in temna | A |
križalo dvoje poti in se je spuščal gozd na desni | globoko | v dolino, odkoder se je vzdigal tam v daljavi | A |
nazaj in se zleknil. Nato si je potisnil klobuk | globoko | na čelo, uravnal si svitek, naslonil butaro | A |
že vse izgubljeno ... tako sem zablodil kakor v | globoko | vodo ... pa naj se zgodi karkoli!“ Ko se je | A |
njim je viselo črno razpelo, sklonil je glavo | globoko | in skril obraz v dlani. ”Usmili se Bog mene | A |
grešniku. Tako je pokleknil poleg kropilnika, | globoko | je sklonil glavo in se je trkal na prsi. | A |
tam sta sedela tisti večer, ko se je sklonila | globoko | in ga je prijela z obema rokama za glavo, kakor | A |
je počival Peter na kantonu. Blato je bilo | globoko | in mastno, čevlji so cmokali v njem in Peter | A |
neba. Opotekel se je Peter, život mu je klonil | globoko, | kakor da bi nosil silno breme.In padel bi morda | A |
začetka do konca, tako da se je zemlja že za ped | globoko | vsedla pod njegovimi nogami.Ko je doslužil trideset | A |
poznam?“ Tako je premišljeval, klonil je glavo | globoko | do kolen in je zadremal.Komaj je še dobro zadremal | A |
enem prostoru, tako da so se mi noge za ped | globoko | udrle v tla. Zdaj pa moje roke ne vzdignejo | A |
vdal, pot na čelu se je posušil, vzdihnila sta | globoko: | In iz strahu in hude slutnje se je porodil velik | A |
ozadja tenke, plave žile. Lasje so ji padali | globoko | čez senca in se leno igrali po ramah in lahteh | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |