nova beseda iz Slovenije

globoko (1.001-1.100)


Iskal jo bom, pa če je zakopana v zemljo tako      globoko      kakor moje delo! Kopal bom, lopato bom vzel  A
stal Jernej poslednjikrat pred sodnikom, je bil      globoko      upognjen v tilniku in v pasu, roke so se mu  A
šibile in so se mu opletale; život mu je klonil      globoko      k tlom in bal se je Jernej, da se ne zgrudi  A
žalostno, da ni moglo do molitve. In Jernej se je      globoko      sklonil, skril je obraz v dlani in se je razjokal  A
spomnila, ki sedi za mizo, pred svetilko, in šiva;      globoko      kloni glava, obraz je svetel in rdeč od luči  A
potno čelo, obdrgnjeno od klobuka, ki je visel      globoko      v obraz. »No, kaj ste dobile?«   A
njegove bele, ozke roke na Tino, ki je sedela      globoko      sklonjena, močne, delavske roke oprte ob stol  A
da je videla Malči, če je sedela na stolu,      globoko      dol v kapelico in na veliki oltar, kjer je gorelo  A
haljah, s črnimi ovratniki, roke sklenjene, glave      globoko      sklonjene, Ustavili so se sredi kapelice pred  A
štirim. Ko se je potolažil, je poniknil glavo      globoko      v vodo, stresal se je ter škropil na vse strani  A
siloma, mu je privrelo iz prsi, sklonil se je      globoko      in je plesal na klinu ter pel.Malči je gledala  A
odpirati vratca; toda ni jih odprlo. Stisnil se je      globoko      v kot, strmel je z žarečimi, sovraštva insilnega  A
klopčič se je izvalil iz copata, skrit je bil      globoko      na dnu. Pahnila ga je stran z nogo,  A
obraz je bil resen, malo preširok, oči so ležale      globoko      in so se smejale malokdaj. Govorila ni veliko  A
nji, vrgel je odejo na tla in se je sklonil      globoko.     Na postelji je ležalo mlado telo, nelepo in grbavo  A
se je v spanju. Za mizo sedi mati in šiva,      globoko      kloni glava; urno se giblje roka, šivanka vbada  A
angeli in ki so plamtele pobožno tam zunaj,      globoko      doli na zemlji. Jaslice so bile že napravlj  A
roka se je vzdignila in je zamahnila po zraku...      Globoko      doli v katakombah so peli vesele pesmi, zamolklo  A
ki so stopali težko, hrbet upognjen, glavo      globoko      sklonjeno; in oni, ki so hodili pokonci in čijih  A
Kaj je bilo trpljenje? Tam daleč je, zunaj,      globoko      iz doline šumí.Zavzdihnila je časih, ko se je  A
je Velika noč, mati je sedela pred svetilko,      globoko      sklonjena, in skrb je rezala v obraz.Nerazumno  A
nepokornim služabnikom. Rabelj se je odkril in      globoko      priklonil; na temenu se mu je zasvetila pleša  A
slovesno med špalirjem. Vsi smo se priklanjali      globoko,      da bi mu izkazali čast in da bi se skrili od  A
samoljuben; tudi jaz sem bil. Na tihem, tam nekjé      globoko      doli je žgolelo upanje, da jo vidim še kdaj  A
je kakor Amerika -- ali visoko navzgor, ali      globoko      nizdol.Poglejte Bajtovega: zašolal in zapravil  A
materine besede resnične in pravične. Bolj      globoko      je videla v moje srce nego jaz sam.Greh je bil  A
se mu je, da ni imel nikakega sočutja z mojo      globoko      melanholijo. ”Jaz ne vem, zakaj te vznemirja  A
božji angeli. Črna in tiha je bila Donava      globoko      v noči pod silnim mostom.Konja sta stopala korakoma  A
izgubil! Ali kdo vé, če ni tudi v teh krajih      globoko      pod zemljo zakopana pesem, ki je ne slišiva  A
”Adijo!“ Harmonika je pela in vriskala, še      globoko      iz doline je naju veselo pozdravljala. Voznik  A
neenakomernimi koraki, klobuk pa si je bil potisnil      globoko      na oči.  A
temnorjave z lahnim zlatim bleskom, in padali so ji      globoko      na čelo, skoro do obrvi, zapognjenih v dvoje  A
bleščeči, mehki udje in temni lasjé so padali      globoko      čez ledja.Nagnila je glavo nazaj, zatisnila  A
dvignila roko, da je zdrsnil široki, beli rokav      globoko      do mramorne rame; skinila je z vratú koljé od  A
je ogledalo, obrnila od njega beli obraz in      globoko      ob oknu sta zdrsnili za hip debeli temni kiti  A
tenka ustna so bila stisnjena in oči so pale      globoko      pod obrvi. Odgrnil je zástor pred posteljo,  A
Lica so bila koščena in kozava, sivopolta,      globoko      splahnela, naredko poraščena s kocinami nepočesane  A
nenadoma izbistrile, videl je bolj široko in bolj      globoko      nego kdaj poprej.Toda kar je videl, je bilo  A
kakor zvezde bleščečih, vse gole do ramen,      globoko      do grudi in čudolepe. Sedla sta in gospod  A
Ali je jetična ali ne?“      Globoko      razgaljena, prešerna in lepa ženska je prišla  A
in zlovoljen. Široki klobuk je bil potisnil      globoko      v čelo, zavijal se je zmrzel v premočeni havelok  A
”Kaj?“ ”Dolgo in      globoko      gubo na čelu, tako namreč, ki napravi pogled  A
človeka. X Stopil sem pod neka vrata, v      globoko      senco, nedaleč od one hiše.Videl sem lahko po  A
dolgim in žalostnim pogledom in je zavzdihnil      globoko;      sedel je na zofi molče in s povešeno glavo do  A
dolgim in žalostnim pogledom in sem zavzdihnil      globoko;      sedel sem na zofi molče, nato sem se ozrl še  A
-- Ona nima nikakršnih oči!      Globoko      v senci dve veliki stekleni krogli, brez misli  A
sentimentalna; pričnite o poeziji ...“ Sklonil se je      globoko      k nji in jo poljubil na senca, rahlo, prav rahlo  A
razmočena; stopinje so se vtiskale vanje razločno in      globoko,      kakor v mehko ilovico. Danijel je stopal  A
svobodnejši, kadar ugleda v daljavi svoj beli dom.      Globoko      in težko je zasopel Jure, postal je vrhu klanca  A
letí in pada pod klanec; ne pada več nanj. Tam      globoko      spodaj je vse, kar je bilo nekoč; vse grdo trpljenje  A
zlovoljna beseda -- in vas je bila daleč zadaj,      globoko      spodaj, v megleni dolini.Zarja pa je sijala  A
preko doline; oči je niso videle, duša pa jo je      globoko      občutila. Ko je stopal Jareb z lepo umerjenimi  A
tiste ženske, temveč zlodej jo je poslal!“      Globoko      zamišljen, potrt in nemiren je šel preko ceste  A
izpustil pero iz trepetajoče roke, naslonil se je      globoko      na stol in je povesil glavo. ”Tudi jaz ...  A
stala ob postelji, poslušala je, sklanjala se je      globoko      k njegovemu licu. ”Tone!“   A
toda glava se je okrenila in se je sklonila      globoko      in Jareba je bolelo srce kakor nikoli ... Obrisal  A
obraz, tudi njene oči so gledale jasno in samo      globoko      na dnu, skrita krščanskemu človeku, je ležala  A
nisem odgovorila na tiste imenitne besede. Tako      globoko      so me zadele v srce, da mi je bilo slabo in  A
jasno izza megle, le nanj je lila nebeška luč;      globoko      pod njim so strmele pijane, začudene oči, kakor  A
je molčal. Stala sta pod košatim kostanjem,      globoko      v senci; stisniti se je morala k njemu in stopiti  A
izginila v senco črnih vrb. Polonij je zavzdihnil      globoko,      legel je na klop in je zaspal ... Kmalu, ko  A
koraki, kakor gre človek, ki hoče pokazati, da je      globoko      v srcu užaljen, ampak da tista užaljenost briga  A
Lahko noč!“ Ponudila mu je roko, Jareb se je      globoko      sklonil ter se je dotaknil te okrogle roke z  A
je šel Jareb v urad. Noge so se mu tresle,      globoko      upognjen je bil njegov život. ”Hej, Jareb  A
vrat in ves gornji život enakomerno, sunkoma,      globoko      do klina, najprej na desno, nato na levo stran  A
najbližjemu, narepenčil žolti greben, sklonil se      globoko      ter zakričal.Kadar je skočil na mojo ramo, sem  A
kakor na klinu v gajbi; nagnil je vrat in život      globoko,      zravnal se, naščeperil čop ter zakričal, da  A
ene same noči. Naščeperil je čop, nagnil se      globoko.      ”A‐á ... á ... á!“   A
počesan. Mati je sedela v starinskem naslanjaču,      globoko      sključena, v blazine zakopana, in se je ozrla  A
je to razločil, je bil žalosten še bolj in je      globoko      povesil glavo. Skrb pa je rodovitna njiva  A
njegovem srcu, težje od vsega zla in vse bridkosti.      Globoko      je občutil željo po izpovedi, tisto grenko,  A
VIII      Globoko      upognjena je sedela, ovratnik ogrnjen, na glavi  A
še daj!“ . / . / stran 299 . / Sklonil se je      globoko      k nji, tako da ga je v lica zebel mraz njenih  A
zgodbo nesrečnika od začetka do konca in je      globoko      povesil glavo. Štefka je vstala.   A
njeno tenko desnico. Zatisnila je bila oči,      globoko      v lica so ležale njene temne trepalnice; trudna  A
večerni vzduh jima je dahnil v lica in obadva sta      globoko      zavzdihnila.Tako jima je bilo, kakor da sta  A
drugo smer in je romal po ulicah. Čutil je pač      globoko,      da čaka v daljavi teman večer, kakor brezno  A
naroda in osojniške fare. Grad ni bil več skrit      globoko      v gori, temveč je stal na zelenem holmu ter  A
tam pritisne uho na mokra tla, sliši jezero      globoko      spodaj; tako zamolklo šumi, da je človeka strah  A
je Potnikov že nameril v hrib, je še slišal      globoko      iz doline ciganov kričavi glas: ”Ne prepevaj  A
ne pogledal, ne pozdravil. Hrbet mu je bil      globoko      upognjen, težko culo je nosil. ”Joj meni  A
vetru narahlo pozibavalo; gola glava je klonila      globoko      na prsi.Pod tepko je ležala lestev, ki jo je  A
tam doli zakopana njegova mladost; sto klafter      globoko      zakopana, daje nobena sila več ne izgrebe na  A
zabrekel je bil v obraz. Sédel je za mizo in je      globoko      povesil glavo. ”Ali so bile le sanje, ali  A
molil je stoje in tiho. Nato se je poklonil      globoko,      brez besede, ter je odšel slovesno, s korakom  A
Gledali so srepo, klobuki so se bili poveznili      globoko      na tilnik, široka prsa so se bočila, levanoga  A
vedno bližje modremu žametu njenih oči; tam      globoko      za njim, v senci mehkih trepalnic, je vstajala  A
Postal je za trenutek, snel nanosnik in se      globoko      oddahnil. Pod njim na ravnini so se svetile  A
dom. Velika, temna, skoro čisto prazna izba      globoko      pod cesto.Tik pod stropom je bilo dvoje omreženih  A
z nizko, rumeno travo; tja sem šel, kjer je      globoko      spodaj pljuskalo svobodno morje ob strme, črne  A
kakor ga ljubiš ti? Z ljubeznijo tako veliko in      globoko,      da je sovraštvu podobna?Kdo hrepení po njem  A
je pritisnil ob hlačni rob in se je poklonil      globoko,      tako da je pokazal plešo.Brez besed.   A
počiva na rami -- nje! Ona kleči pred njim,      globoko      sklonjena, bujni, svetli lasje ji lijo na rame  A
kratko, pisano, čipkasto krilce, vrat je bil      globoko      razgaljen, tudi roke so bile gole; na drobni  A
inštinkta in ne druge ljubezni, nego mogočno in      globoko      ljubezen do samega sebe.V politiki se ta pasma  A
obleki in s komedijantsko frizuro, mi je sicer      globoko      žal, toda moj objem ne bo nič manj iskrenin  A
ljubezen je mati spoznanja) in je ugledal z      globoko      radostjo, da je moja knjiga le moja beseda in  A
on, a?“ Anastasius von Schiwitz se prikloni      globoko,      ter pravi: ”Antonius Schiwitz, perorezec njegove  A
-- ”Aus Krain!“ -- Sklonil se je tako      globoko,      da se je dotaknil s čelom rdeče preproge. Ljudomila  A
njegov obraz pa je bil bled in je razodeval      globoko,      neutolažljivo žalost.Ozrl se je name z resnimi  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA