nova beseda iz Slovenije

etike (156-255)

za katerega se ravno zdi, da je iz njegove      etike      eliminiran, kolikor je užitek po Kantu vedno C

mu ga Kant odrekal: formalno načelo Kantove      etike,      na katerem temelji njena univerzalnost, resda C

ima po Lacanu zasluge za to, da je v polje      etike      umestil funkcijo das Ding, funkcijo Stvari. C

ugodja. Kantova radikalna intervencija v polje      etike      - postavitev v oklepaj vsega patološkega v subjektu C

ezmernostjo in transgresijo. Zamenjava aristotelovske      etike      prave mere z novo etiko, Kantovo etiko zakona C

začela znanost z destabilizacijo tradicionalne      etike.      Dandanes se etika ne sooča z nelagodjem v kulturi C

Kljub temu, da smo podedovali zagate Kantove      etike      vzroka, nam je v nekem smislu nepojmljivo, da C

poskus kako vključiti temo zla v samo jedro      etike,      namreč v problematiko zakona.Zlo je zadeva volje C

svobode, tj. v maksimi." Kant s tem, da v osrčje      etike      postavi problem sprevrženja dobre volje v zlo C

oziroma užitek. Če se v analizi postavlja problem      etike,      je to natanko v tisti meri, v kateri subjekt C

čer, ob kateri se raztrešči taka koncepcija      etike      zakona. Kajti če je s Sadovo pomočjo mogoče C

dokaže univerzalizabilnost principov Sadovo "      etike"      , pač pa hoče izpostaviti "sadizem", obscenost C

Lacanu torej ne bi mogel izreči resnice Kantove      etike,      če nekaj sadovskega ne bi bilo že v Kantu samem C

spoštovanja zakona ni mogoče utemeljevati nobene      etike;      2) zlomi avtonomijo kantovske volje, nedeljivost C

Če lahko Sade prispeva k osvetlitvi Kantove      etike,      je to po mnenju Lacanovih kritikov zato, ker C

samega začetka ga postulira kot temeljni pogoj      etike.      Skratka, za Kanta etika brez razcepa sploh ni C

subjektovega razcepa: kar je za Kanta gibalo      etike,      razcep subjekta z zakonom, je za Sada vrhunec C

problem Kritike praktičnega uma, kako v polje      etike      umestiti glas, glas dolžnosti, kajti tisto, C

lahko Lacan razkrije latentni sadizem Kantove      etike,      je to zato, ker je sam notranji glas, ki od C

problem glasu skorajda zamaje same temelje Kantove      etike      zakona, je to zato, ker v trenutku, ko se Kant C

situira zapoved dolžnosti, zarisuje obrise neke      etike,      ki že izstopa iz nadjazovske paradigme.Videli C

Ključnega pomena je prav ta sprega molka in      etike,      prihod etike želje se naznanja v tišini. Tu C

pomena je prav ta sprega molka in etike, prihod      etike      želje se naznanja v tišini. Tu ni mogoče spregledati C

tišini. Tu ni mogoče spregledati, da vse druge      etike      - Kantova in Sadova etika, kot smo videli, v C

tem pogledu nista nobena izjema - nikakor niso      etike      molka, temveč etike, bistveno navezane na glas C

nobena izjema - nikakor niso etike molka, temveč      etike,      bistveno navezane na glas, naj bo to strašni C

podoben primer, ki ga opisuje Spinoza v prvem delu      Etike.      Ob tem morda ne bo odveč opozoriti na naslednje C

mirno pripišemo na rob tretjega dela Spinozove      Etike      kot Marivauxovo sholijo k 41. pravilu. 3 C

v govor o ugodju in bolečini... Na področju      etike      potemtakem v zadnjih dva tisoč letih nihče ni C

Spinozovega projekta iz druge polovice petega dela      Etike.      Spinoza tu radikalno spremeni ton in se posveti C

iskanje nove identitete, nove duhovnosti in nove      etike,      kar je spodbudilo tudi mlade ustvarjalce, da C

je odpiralo vprašanje razmerja domovinstva in      etike.      Podobno kot z njimi so nekateri ravnali s tistimi C

Schrott namreč "pogreša osnove profesionalne      etike"      , ker je "informativno pisanje redno površno C

urojene človeške potrebe in posebej filozofijo      etike.      Tu se R. D. Abrahams pokaže zadržanega, saj po C

Politika je nadaljevanje njegove Nikomahove      etike      . Kot pove avtor v prvi knjigi Nikomahove etike C

. Kot pove avtor v prvi knjigi Nikomahove      etike      , je etika del politične znanosti.Smoter le C

Atenska državna ureditev Na koncu Nikomahove      etike      Aristotel napove temo Politike in med drugim C

zavzemal za natančnejšo opredelitev zgodovinarjeve      etike.      Predvsem pa je ta razgledani in antiki predani C

preučevanja. Toda slednje je predvsem vprašanje »      etike«      in »politike« vsakokratne discipline.Zgodovinopisje C

nekoliko lažje razumemo njen interes za vprašanja      etike      in morale, vprašanja, ki se ji vedno zdela ključnega C

pa doživlja neverjeten razmah ‐ in sicer prek      etike      kot svoje orientacijske discipline.Vrnila se C

obstajala, se pravi, delovala in učinkovala brez      etike.      Ti premiki, ki pomenijo že kar obrat ali prevrat C

Fukyama in Nolte, med drugim povzročil : vrnitev      etike      in religije, natančneje, ponovno odkritje pomembnosti C

prevladovati pravila akademske strokovnosti in      etike,      ne pa neka lokalna družbeno-politična pravila C

da nam v notranjih razmerjih še kako manjka      etike.      Na primer. C

poleg etičnih standardov splošne in poklicne      etike      lahko ureja vsebinsko plat ocene kakovosti, C

uzakoniti ali sprejeti z dekretom. Kodeksi poklicne      etike      lahko doprinesejo k temu, da postane nesporna C

običajne zmote in izgovori pri obravnavanju      etike      managementa kako management presoja C

ETIKA MANAGEMENTA IN KAJ JE? K obravnavanju      etike      in morale managementa je obilo pristopov; pričujoči C

kakšne vrednote imajo v njej posebno veljavo.      Etike      se torej nizajo kot lupine, ena v drugi, kar C

seveda tudi brezbrižni managerji, ničéta, ki se      etike      ne zavedajo in se ne menijo zanjo; tudi takšne C

nekatere izmed njih! Izgovor št. 1: Zakoni namesto      etike.      Izgovor se ponuja sam od sebe: kar je po zakonu C

Zakoni in etika Zakoni namesto      etike?      uporaba moči znanja: uporaba strokovnih C

svojo vestjo. Izgovor št. 2: Tržišče namesto      etike.      Tudi ta izgovor se ponuja kar sam v našem svetu C

6.5: Etični relativizem Tržišče namesto      etike?      Resnice s te strani Pirenejev... ...so onstran C

stran 212 . / Izgovor št. 3: Veljajo vse      etike.      Za lase privlečeno sklepanje (ti. etični relativizem C

svoboščina; vsakdo ima torej pravico do svoje      etike      - posameznik, skupina, dežela; vse te etike C

etike - posameznik, skupina, dežela; vse te      etike      so upravičene, torej prave, in vse, kar dovoljujejo C

etičnostjo in absolutno neetičnostjo Vse      etike      ali nobena? Prava mera etičnosti. C

Neposredno z etičnimi dilemami se ukvarjajo kodeksi      etike      . Sruk (1999)4 našteva kar 27 kodeksov etike C

etike. Sruk (1999)4 našteva kar 27 kodeksov      etike      ali podobnih naborov načel, ki veljajo za poklicne C

managementa so najbrž najstarejši Kodeks poklicne      etike      računovodij in računovodskih načel iz leta 19735 C

javne, zlasti humanitarne funkcije. Kodeksi      etike,      ki obravnavajo management, so sorazmerno novi C

tisto sreča. . / . / stran 217 . / Kodeksi      etike      in podobni dokumenti so nadvse koristni, saj C

rutinskega odločanja in usmerjanja. Kodeksi      etike      pa so lahko tudi škodljivi, če jih ne uporabljajo C

, ¹⁰, ¹¹, ¹². Prva obsega teleološke      etike      (zlasti utilitarizem), v katerih štejejo predvsem C

14 in Mill¹⁵. V drugi veliki skupini so      etike      dolžnosti (deontološke etike), kjer je etičnost C

veliki skupini so etike dolžnosti (deontološke      etike)      , kjer je etičnost človekova najbolj temeljna C

Tri skupine etik. Zlato pravilo      etike.      ZLATO PRAVILO C

potrebuje tudi jedrnato obravnavanje konceptov      etike,      torej uporabne filozofije, ki je za managerje C

odločitvami. Etika managerjev je sestavina      etike      managementa, ta pa je sestavina etike organizacije C

sestavina etike managementa, ta pa je sestavina      etike      organizacije, ki se v menjalnih razmerjih kaže C

kot poslovna etika. Ta je pomembna sestavina      etike      družbe. 3. C

tudi ne z etičnim relativizmom (veljajo vse      etike      na osnovi vseh vrednot, kjer koli in kadar koli C

Nisem pristojen presojati današnje poslovne      etike      slovenskih podjetij in dajati predloge za izboljševanje C

4. Sruk, Vladimir (1999): Leksikon morale in      etike,      Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta 5. (1973 C

poslovna fakulteta 5. (1973) Kodeks poklicne      etike      računovodij in računovodskih načel iz - Ljubljana C

Filozofija podjetja se uresničuje preko vrednot in      etike;      psihologija z vedenjem posameznika; sociologija C

za razpravo . / . / stran 466 . / Problem      etike      dela zavarovalnega zastopnika je v tem, da šolski C

področju managementa, komuniciranja, trženja,      etike      in kultur na fakultetah Univerze v Mariboru C

odkrijeta svet čudes, v Prosperovem odkritju      etike      odpuščanja in v njegovi odpovedi svojim čarobnim C

pa si Izokrat prizadeva posredovati znanje      etike,      politike in zgodovine ter ponavlja, da se mora C

posebnih toposov [ídia], še zlasti iz politike in      etike,      o katerih je mnenja, da jih mora govornik poznati C

dvema skrajnostma je značilen nauk Aristotelove      etike,      ki najde mesto tudi v retoriki.Aristotel pa C

aristoteljanske logike, metafizike, naravoslovja in      etike"      . V svoji kasneje napisani Razpravi o metodi C

poezije (glej *arabska literatura), filozofije in      etike.      Njegovo najpomembnejše filozofsko delo, Izvir C

psihoanalize, Ivan Kosovel gnostično razumevanje      etike,      Cvetka Toth esencialno bit, Andrej Ule pa paradoks D

ali onstranmorala, Nino Peršak marginalizacija      etike,      Metko Cotič etično in človekove pravice, Marijo D

človekove pravice, Marijo Švajcner povezava      etike      kot teorije in možnosti premagovanja zla, Jurij D

tudi v pomanjkanju sistema vrednot, morale in      etike.      »Tako kot so mnoge stvari v tranziciji še D

liberalizem najprej povezuje s kapitalizmom, v luči      etike      pa s strpnostjo, širokosrčnostjo, popustljivostjo D

dopolnjevati. Ali bi se še bolj poglobil v vprašanja      etike,      kar je zelo iskano in aktualno področje? Druga D

Profesionalna etika je aplikacija splošne      etike      na določeno področje.Čisto jasno je, da obstajata D

jasno. Marsikateri ekonomist pravi, da poslovne      etike      preprosto ni, da tam pač veljajo zakoni trga D

človekovega življenja. To so in bodo vprašanja      etike.      Po kakšnih merilih presojate gensko tehnologijo D

znotraj Webrove, čisto akademske, dihotomije -      etike      prepričanja (na primer globoke vere v Boga ali D

primer globoke vere v Boga ali komunizem) in      etike      odgovornosti (pomislimo na perverzne posledice D

tem nas utrjuje tudi dejstvo, da na temelju te      etike      deluje danes haaško sodišče za vojne zločine D

mogoče več braniti svojih odločitev s pomočjo      etike      (verskega, idejnega, rasnega, političnega, levega D

nastanka nove, vsemu človeštvu skupne svetovne      etike      in avtoritete.»Krščanska izhodišča so veljavna D

(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)

◁ ◀ 1 56 156 256 356 456 556 656 756 856 ▶ ▷

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA

za katerega se ravno zdi, da je iz njegove	etike	eliminiran, kolikor je užitek po Kantu vedno	C
mu ga Kant odrekal: formalno načelo Kantove	etike,	na katerem temelji njena univerzalnost, resda	C
ima po Lacanu zasluge za to, da je v polje	etike	umestil funkcijo das Ding, funkcijo Stvari.	C
ugodja. Kantova radikalna intervencija v polje	etike	- postavitev v oklepaj vsega patološkega v subjektu	C
ezmernostjo in transgresijo. Zamenjava aristotelovske	etike	prave mere z novo etiko, Kantovo etiko zakona	C
začela znanost z destabilizacijo tradicionalne	etike.	Dandanes se etika ne sooča z nelagodjem v kulturi	C
Kljub temu, da smo podedovali zagate Kantove	etike	vzroka, nam je v nekem smislu nepojmljivo, da	C
poskus kako vključiti temo zla v samo jedro	etike,	namreč v problematiko zakona.Zlo je zadeva volje	C
svobode, tj. v maksimi." Kant s tem, da v osrčje	etike	postavi problem sprevrženja dobre volje v zlo	C
oziroma užitek. Če se v analizi postavlja problem	etike,	je to natanko v tisti meri, v kateri subjekt	C
čer, ob kateri se raztrešči taka koncepcija	etike	zakona. Kajti če je s Sadovo pomočjo mogoče	C
dokaže univerzalizabilnost principov Sadovo "	etike"	, pač pa hoče izpostaviti "sadizem", obscenost	C
Lacanu torej ne bi mogel izreči resnice Kantove	etike,	če nekaj sadovskega ne bi bilo že v Kantu samem	C
spoštovanja zakona ni mogoče utemeljevati nobene	etike;	2) zlomi avtonomijo kantovske volje, nedeljivost	C
Če lahko Sade prispeva k osvetlitvi Kantove	etike,	je to po mnenju Lacanovih kritikov zato, ker	C
samega začetka ga postulira kot temeljni pogoj	etike.	Skratka, za Kanta etika brez razcepa sploh ni	C
subjektovega razcepa: kar je za Kanta gibalo	etike,	razcep subjekta z zakonom, je za Sada vrhunec	C
problem Kritike praktičnega uma, kako v polje	etike	umestiti glas, glas dolžnosti, kajti tisto,	C
lahko Lacan razkrije latentni sadizem Kantove	etike,	je to zato, ker je sam notranji glas, ki od	C
problem glasu skorajda zamaje same temelje Kantove	etike	zakona, je to zato, ker v trenutku, ko se Kant	C
situira zapoved dolžnosti, zarisuje obrise neke	etike,	ki že izstopa iz nadjazovske paradigme.Videli	C
Ključnega pomena je prav ta sprega molka in	etike,	prihod etike želje se naznanja v tišini. Tu	C
pomena je prav ta sprega molka in etike, prihod	etike	želje se naznanja v tišini. Tu ni mogoče spregledati	C
tišini. Tu ni mogoče spregledati, da vse druge	etike	- Kantova in Sadova etika, kot smo videli, v	C
tem pogledu nista nobena izjema - nikakor niso	etike	molka, temveč etike, bistveno navezane na glas	C
nobena izjema - nikakor niso etike molka, temveč	etike,	bistveno navezane na glas, naj bo to strašni	C
podoben primer, ki ga opisuje Spinoza v prvem delu	Etike.	Ob tem morda ne bo odveč opozoriti na naslednje	C
mirno pripišemo na rob tretjega dela Spinozove	Etike	kot Marivauxovo sholijo k 41. pravilu. 3	C
v govor o ugodju in bolečini... Na področju	etike	potemtakem v zadnjih dva tisoč letih nihče ni	C
Spinozovega projekta iz druge polovice petega dela	Etike.	Spinoza tu radikalno spremeni ton in se posveti	C
iskanje nove identitete, nove duhovnosti in nove	etike,	kar je spodbudilo tudi mlade ustvarjalce, da	C
je odpiralo vprašanje razmerja domovinstva in	etike.	Podobno kot z njimi so nekateri ravnali s tistimi	C
Schrott namreč "pogreša osnove profesionalne	etike"	, ker je "informativno pisanje redno površno	C
urojene človeške potrebe in posebej filozofijo	etike.	Tu se R. D. Abrahams pokaže zadržanega, saj po	C
Politika je nadaljevanje njegove Nikomahove	etike	. Kot pove avtor v prvi knjigi Nikomahove etike	C
. Kot pove avtor v prvi knjigi Nikomahove	etike	, je etika del politične znanosti.Smoter le	C
Atenska državna ureditev Na koncu Nikomahove	etike	Aristotel napove temo Politike in med drugim	C
zavzemal za natančnejšo opredelitev zgodovinarjeve	etike.	Predvsem pa je ta razgledani in antiki predani	C
preučevanja. Toda slednje je predvsem vprašanje »	etike«	in »politike« vsakokratne discipline.Zgodovinopisje	C
nekoliko lažje razumemo njen interes za vprašanja	etike	in morale, vprašanja, ki se ji vedno zdela ključnega	C
pa doživlja neverjeten razmah ‐ in sicer prek	etike	kot svoje orientacijske discipline.Vrnila se	C
obstajala, se pravi, delovala in učinkovala brez	etike.	Ti premiki, ki pomenijo že kar obrat ali prevrat	C
Fukyama in Nolte, med drugim povzročil : vrnitev	etike	in religije, natančneje, ponovno odkritje pomembnosti	C
prevladovati pravila akademske strokovnosti in	etike,	ne pa neka lokalna družbeno-politična pravila	C
da nam v notranjih razmerjih še kako manjka	etike.	Na primer.	C
poleg etičnih standardov splošne in poklicne	etike	lahko ureja vsebinsko plat ocene kakovosti,	C
uzakoniti ali sprejeti z dekretom. Kodeksi poklicne	etike	lahko doprinesejo k temu, da postane nesporna	C
običajne zmote in izgovori pri obravnavanju	etike	managementa kako management presoja	C
ETIKA MANAGEMENTA IN KAJ JE? K obravnavanju	etike	in morale managementa je obilo pristopov; pričujoči	C
kakšne vrednote imajo v njej posebno veljavo.	Etike	se torej nizajo kot lupine, ena v drugi, kar	C
seveda tudi brezbrižni managerji, ničéta, ki se	etike	ne zavedajo in se ne menijo zanjo; tudi takšne	C
nekatere izmed njih! Izgovor št. 1: Zakoni namesto	etike.	Izgovor se ponuja sam od sebe: kar je po zakonu	C
Zakoni in etika Zakoni namesto	etike?	uporaba moči znanja: uporaba strokovnih	C
svojo vestjo. Izgovor št. 2: Tržišče namesto	etike.	Tudi ta izgovor se ponuja kar sam v našem svetu	C
6.5: Etični relativizem Tržišče namesto	etike?	Resnice s te strani Pirenejev... ...so onstran	C
stran 212 . / Izgovor št. 3: Veljajo vse	etike.	Za lase privlečeno sklepanje (ti. etični relativizem	C
svoboščina; vsakdo ima torej pravico do svoje	etike	- posameznik, skupina, dežela; vse te etike	C
etike - posameznik, skupina, dežela; vse te	etike	so upravičene, torej prave, in vse, kar dovoljujejo	C
etičnostjo in absolutno neetičnostjo Vse	etike	ali nobena? Prava mera etičnosti.	C
Neposredno z etičnimi dilemami se ukvarjajo kodeksi	etike	. Sruk (1999)4 našteva kar 27 kodeksov etike	C
etike. Sruk (1999)4 našteva kar 27 kodeksov	etike	ali podobnih naborov načel, ki veljajo za poklicne	C
managementa so najbrž najstarejši Kodeks poklicne	etike	računovodij in računovodskih načel iz leta 19735	C
javne, zlasti humanitarne funkcije. Kodeksi	etike,	ki obravnavajo management, so sorazmerno novi	C
tisto sreča. . / . / stran 217 . / Kodeksi	etike	in podobni dokumenti so nadvse koristni, saj	C
rutinskega odločanja in usmerjanja. Kodeksi	etike	pa so lahko tudi škodljivi, če jih ne uporabljajo	C
, ¹⁰, ¹¹, ¹². Prva obsega teleološke	etike	(zlasti utilitarizem), v katerih štejejo predvsem	C
14 in Mill¹⁵. V drugi veliki skupini so	etike	dolžnosti (deontološke etike), kjer je etičnost	C
veliki skupini so etike dolžnosti (deontološke	etike)	, kjer je etičnost človekova najbolj temeljna	C
Tri skupine etik. Zlato pravilo	etike.	ZLATO PRAVILO	C
potrebuje tudi jedrnato obravnavanje konceptov	etike,	torej uporabne filozofije, ki je za managerje	C
odločitvami. Etika managerjev je sestavina	etike	managementa, ta pa je sestavina etike organizacije	C
sestavina etike managementa, ta pa je sestavina	etike	organizacije, ki se v menjalnih razmerjih kaže	C
kot poslovna etika. Ta je pomembna sestavina	etike	družbe. 3.	C
tudi ne z etičnim relativizmom (veljajo vse	etike	na osnovi vseh vrednot, kjer koli in kadar koli	C
Nisem pristojen presojati današnje poslovne	etike	slovenskih podjetij in dajati predloge za izboljševanje	C
4. Sruk, Vladimir (1999): Leksikon morale in	etike,	Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta 5. (1973	C
poslovna fakulteta 5. (1973) Kodeks poklicne	etike	računovodij in računovodskih načel iz - Ljubljana	C
Filozofija podjetja se uresničuje preko vrednot in	etike;	psihologija z vedenjem posameznika; sociologija	C
za razpravo . / . / stran 466 . / Problem	etike	dela zavarovalnega zastopnika je v tem, da šolski	C
področju managementa, komuniciranja, trženja,	etike	in kultur na fakultetah Univerze v Mariboru	C
odkrijeta svet čudes, v Prosperovem odkritju	etike	odpuščanja in v njegovi odpovedi svojim čarobnim	C
pa si Izokrat prizadeva posredovati znanje	etike,	politike in zgodovine ter ponavlja, da se mora	C
posebnih toposov [ídia], še zlasti iz politike in	etike,	o katerih je mnenja, da jih mora govornik poznati	C
dvema skrajnostma je značilen nauk Aristotelove	etike,	ki najde mesto tudi v retoriki.Aristotel pa	C
aristoteljanske logike, metafizike, naravoslovja in	etike"	. V svoji kasneje napisani Razpravi o metodi	C
poezije (glej *arabska literatura), filozofije in	etike.	Njegovo najpomembnejše filozofsko delo, Izvir	C
psihoanalize, Ivan Kosovel gnostično razumevanje	etike,	Cvetka Toth esencialno bit, Andrej Ule pa paradoks	D
ali onstranmorala, Nino Peršak marginalizacija	etike,	Metko Cotič etično in človekove pravice, Marijo	D
človekove pravice, Marijo Švajcner povezava	etike	kot teorije in možnosti premagovanja zla, Jurij	D
tudi v pomanjkanju sistema vrednot, morale in	etike.	»Tako kot so mnoge stvari v tranziciji še	D
liberalizem najprej povezuje s kapitalizmom, v luči	etike	pa s strpnostjo, širokosrčnostjo, popustljivostjo	D
dopolnjevati. Ali bi se še bolj poglobil v vprašanja	etike,	kar je zelo iskano in aktualno področje? Druga	D
Profesionalna etika je aplikacija splošne	etike	na določeno področje.Čisto jasno je, da obstajata	D
jasno. Marsikateri ekonomist pravi, da poslovne	etike	preprosto ni, da tam pač veljajo zakoni trga	D
človekovega življenja. To so in bodo vprašanja	etike.	Po kakšnih merilih presojate gensko tehnologijo	D
znotraj Webrove, čisto akademske, dihotomije -	etike	prepričanja (na primer globoke vere v Boga ali	D
primer globoke vere v Boga ali komunizem) in	etike	odgovornosti (pomislimo na perverzne posledice	D
tem nas utrjuje tudi dejstvo, da na temelju te	etike	deluje danes haaško sodišče za vojne zločine	D
mogoče več braniti svojih odločitev s pomočjo	etike	(verskega, idejnega, rasnega, političnega, levega	D
nastanka nove, vsemu človeštvu skupne svetovne	etike	in avtoritete.»Krščanska izhodišča so veljavna	D