etike (56-155)

opazkama opozori na centralno vlogo Aristotelove	etike	za etiko psihoanalize in hkrati razdaljo, ki	C
priučevanju, njihovi vzgoji. V VII. knjigi Nikomahove	etike	Aristotel postavi nasproti trem nravstvenim	C
s tem seznamom je Aristotel izločil iz polja	etike	željo. Ta seznam kaže namreč na neko izjemno	C
ključni pojem, ki napotuje na meje aristotelovske	etike.	Po Aristotelu je zdravilo za čezmernost edino	C
odpove. Če torej Aristotel izključi iz polja	etike	bestialnost, je to prav zato, ker je nedovzetna	C
more do živega. Temeljni problem Aristotelove	etike	je torej, kako intervenirati v izprijenost,	C
bo zanimalo, kakšne mutacije, transformacije	etike	je povzročil prehod iz etike ugodja, etike prave	C
transformacije etike je povzročil prehod iz	etike	ugodja, etike prave mere, kakršna je recimo	C
transformacije etike je povzročil prehod iz etike ugodja,	etike	prave mere, kakršna je recimo aristotelovska	C
Neskončnost je edini pravi miljé za prakticiranje take	etike:	"ni drugega maksimuma kot neskončno". Etika	C
določa ta maksimum. Druga razločevalna poteza	etike	maksimuma je dialektika možnega in nemožnega	C
Aristotel. To ni mogoče zato, ker je osnovna drža te	etike	ekscesivna, ker je sam zakon transgresiven.	C
Na neki način je moderni subjekt na področju	etike,	kantovske etike, v isti situaciji kot Ojdip	C
moderni subjekt na področju etike, kantovske	etike,	v isti situaciji kot Ojdip pred sfingo.Poanta	C
Čisto drugačen pa je položaj subjekta klasične	etike.	Ta subjekt ne ve.	C
mu je storiti, zato išče modrost. Paradoks te	etike,	če jo primerjamo z moderno, je v temle: v moderni	C
prav in kaj ne. Narobe pa ima subjekt klasične	etike	na tisoče predpisov.Za vsako situacijo je drug	C
bi bilo popolnoma nedvoumno. Predpisi antične	etike	pa niso taki.Že vnaprej so dojeti kot nejasni	C
moralo opozoriti, da se tu gibljemo na terenu	etike.	Ne le, da je ljubezen človeku naložena, še več	C
Čisto Drugi" - ne pomeni padca, degradacije	etike	v teologijo, kot Badiou očita teoretiku etike	C
etike v teologijo, kot Badiou očita teoretiku	etike	Drugega par excellence? Raziskovati potenciale	C
Drugega par excellence? Raziskovati potenciale	etike	neskončnega v globaliziranem svetu zahteva,	C
oviro za vznik subjekta. Tako se sklicevanje	etike	na človekove pravice, če izberemo Freuda proti	C
drugače? A preden bi se lahko vprašali, kaj bo	etike	maksimuma preživelo v 21. stoletju, bi morali	C
nalogo raziskati pogoje možnosti za take mutacije	etike.	II.	C
ugodja in neugodja. Eden paradoksov Benthamove	etike	ugodja je zato ta, da načelo koristnosti - ki	C
odpravi. Eden od paradoksov utilitaristične	etike	je ta, da na ravni družbe ni mogoče ubežati	C
diametralno nasprotni oceni utilitaristične	etike.	Za prvo naj bi bila resnica etike sreče za vse	C
utilitaristične etike. Za prvo naj bi bila resnica	etike	sreče za vse obscena krutost.Obscenost te etike	C
sreče za vse obscena krutost. Obscenost te	etike	- kar naj bi bilo še toliko bolj paradoksno	C
krutost neogibno na obzorju, brž ko postane geslo	etike	maksimiranje oziroma "največja sreča za največje	C
vprašaj prav temeljno predpostavko benthamovske	etike,	da namreč ljudi pri delovanju vodi izključno	C
lastno blaginjo, za lastno dobrobit. MEJE	ETIKE	MAKSIMIRANJA Vsekakor velja opozoriti, da je	C
je utilitarizem napovedal premestitev težišča	etike	z idealov, vrednot, norm, skratka, z dozdevkov	C
To pa seveda povsem obrne smisel Benthamove	etike,	katere centralni problem je, kako z zakoni zmanjševati	C
moglo biti nič bolj tuje od sadovske "perverzne"	etike	maksimiranja ugodja prek bolečine, saj je eden	C
našem mnenju differentia specifica benthamovske	etike:	paradoks nominalističnega realizma, nezamisljivega	C
bližnjega je z gesto sv. Martina situirana na raven	etike	dobrin.Tu ni nobene čezmernosti: drugemu daš	C
sooča subjekta z izbiro, ki je zastavek vsake	etike,	vredne tega imena, namreč izbiro med dolžnostjo	C
pomeni pristati na to, da obstaja le relativnost	etike	ugodja, ki za Kanta ravno ni etika. To bi lahko	C
možnosti svoje zadovoljitve. Zato je tudi naloga	etike,	da konstruira umetne neprekoračljive pregrade	C
tiste, ki jih je poprej postavljala narava. Cilj	etike	je, skratka, ponovna redukcija želje na potrebo	C
oziroma ugodja kakor Kant v taboru tradicionalne	etike	Dobrega in vrlin.In tako kot je imelo Kantovo	C
patološkega, nestalnega, variabilnega iz polja	etike,	tako iz Sadove zvestobe ugodju izhaja, da je	C
priznava nobenega od treh tradicionalnih temeljev	etike:	vrhovno Dobro, čast oziroma koristno, je mogoče	C
subjekta od zahtev civilizacije in tradicionalne	etike,	ki silita subjekta, da se odpove gonski zadovoljitvi	C
desocializacijskim momentom je temeljna poteza Sadove	etike	in politike.Lahko bi rekli, da hoče Sade nemogoče	C
nedvoumno izhaja iz temeljne maksime Sadove	etike	in politike, kot jo rekonstruira Lacan, opirajoč	C
pravice do užitka, ki jo predpisuje maksima Sadove	etike	in politike, implicira, da lahko vsak uporabi	C
promocija užitka izpostavi dve belini razsvetljenske	etike	in politike.Prvič, s tem, da je med seboj povezal	C
aficira - ni mogoče umestiti v koordinate Kantove	etike	zato, ker ima po Kantu vse, kar sodi v red patološkega	C
drugega izvleči prikriti sadizem Rousseaujeve	etike	sočutja. SADIZEM USMILJENJA ALI ROUSSEAU S	C
dobrega bližnjika, ki je v osrčju Rousseaujeve	etike.	Sade zato kategorično zavrne rousseaujevsko bratsko	C
vsebine samega pojma bližnjika". Paradoks Sadove	etike	krutosti naj bi bil v tem, da je s samo gesto	C
postulirajo odgovornost do Drugega kot temelj	etike,	edino če je Drugi predpostavljen kot izvirno	C
bil ves zastavek Sadove kritike razsvetljenske	etike	in politike v tem, da izpostavi radikalno nekompatibilnost	C
in to kljub temu, da je polje tradicionalne	etike	razširil na dotlej nezamisljivo razsežnost onstran	C
željo. Ne seveda tako kot subjekt tradicionalne	etike,	ki se pred vsemogočnostjo želje zavaruje s prepovedjo	C
logosa. Problem in hkrati subtilnost stoiške	etike	je v tem, da takrat, ko mora razložiti etiologijo	C
pogled postavlja pod vprašaj racionalnost stoiške	etike.	Kako je mogoče, da stoiki govorijo o zavrnitvi	C
nastopi nepričakovan turn of the screw stoiške	etike.	Nezmernost, transgresivnost strasti je posledica	C
načelu volje. Če je volja določujoči dejavnik	etike	oziroma, kot zatrdi Kant v Grundlegung, če	C
prekoračitev načela ugodja kot pogoj možnosti	etike.	Njihova etika je izjemno rigorozna in terja	C
volje! Morda je najpomembnejše geslo stoiške	etike:	"želi si, da se zgodi samo tisto, kar se dejansko	C
ki črpa svojo moč iz privolitve: cilj stoiške	etike	je "naučiti se hoteti (thelein) vsak element	C
eksistencialistična" interpretacija stoiške	etike	bi prav zgrešila funkcijo stoiške volje.Zastavek	C
zgrešila funkcijo stoiške volje. Zastavek stoiške	etike	je kultiviranje volje do stopnje, ko subjekt	C
Hegel priznava, da je stoiška etika varianta	etike	gospodarja.Bistvo stoiške pozicije, če sledimo	C
ker ne "visi" na Drugem. Posebnost stoiške	etike	je namreč v tem, da gre za etiko gospodarja	C
samega uma. Največja ovira za umestitev stoiške	etike	v red gonov je prav v tem, da gre za pozicijo	C
stoiško etiko povsem legitimno uvrstimo v register	etike	gospodarja. Kako je torej mogoče priličiti etiko	C
vedeti. Kako potem gon vdre v ekonomijo stoiške	etike?	Kako je mogoče hegemonikon, sedež zavestnega	C
funkcionira, kot bi moral. Paradoks stoiške	etike	je potemtakem v tem, da mora v isti sapi, ko	C
implicira zlom načela ugodja. Stoiška kritika	etike	ugodja, v prvi vrsti epikurejske, je tako nujna	C
vseskozi vztraja, potem je s tem nakazana možnost	etike	gona, ki se ogne nevarnosti perverzije.Prav	C
tistim, kar si, kar imaš? Paradoks stoiške	etike,	ki je tako zahtevna, tako rigorozna, da nam	C
pa imunizira za njegove napade. Geslo stoiške	etike	je resda: moja volja je volja Drugega, a tega	C
težo tudi briljantne Deleuzove analize stoiške	etike	v Logiki smisla: stoik ni Bog, stoik je igralec	C
paradigma, ker pokaže, da je inavguralna gesta	etike	vsiljena alienacija: subjekt mora prepoznati	C
pokaže, da je forsiranje konstitutivna gesta	etike,	volja pa njen privilegirani teren.Če je etika	C
zavrnitev dolžnosti, obramba pred zahtevami	etike,	vsem tistim, skratka, kar implicira prekoračitev	C
zmanjševalo ugodje. Zato je v središču stoiške	etike	kultiviranje volje, vzgoja volje, ki sili subjekta	C
privoli v vse, celo v trpinčenje in smrt. Kajti	etike	ni brez poziva neki instanci, ki naj se angažira	C
ki je gluh in slep za dolžnost, za zahteve	etike.	Tu pa že trčimo na prvo, vsaj na prvi pogled	C
že tu. V tem je performativna protislovnost	etike.	Etika živi od tega protislovja.	C
samozadovoljni eksistenci, ne obesi na poziv	etike:	"Ti si tisti, ki mi boš sledil!"Etični subjekt	C
velja samo za asketske, rigorozne, "nečloveške"	etike,	kakršni sta stoiška ali Kantova?Vsaj na prvi	C
od empiristične in "tuzemske" utilitaristične	etike,	ki nedvomno izhaja iz subjekta, kakršen je,	C
povečala celokupna srečnost. Morda ni bolj obscene	etike	od utilitaristične, ki od subjekta zahteva,	C
ugodje in s tem pokaže, da je konstitutivna gesta	etike	transgresija načela ugodja: od subjekta zahteva	C
Toda šele Kant je konceptualiziral kot pogoj	etike	ta dvojni status subjekta. Tako kot pri Lacanu	C
celo tako subtilno, kot je stoiška, od moderne	etike.	Ko na začetku Grundlegung Kant zatrdi absolutno	C
moralnega zakona. Ena največjih zaslug Kantove	etike	je nedvomno ta, da je prvo univerzalistično	C
razsežnost nečloveškosti ali kar krutosti Kantove	etike,	saj prižene subjekta do točke, ko izbere ali	C
subjekta. Tu se zarisujejo obrisi neke nove	etike,	etike, ki se ne artikulira na subjektovo svobodo	C
Tu se zarisujejo obrisi neke nove etike,	etike,	ki se ne artikulira na subjektovo svobodo, temveč	C
verige vzrokov-učinkov. Vsa poanta Kantove	etike	je zato v tem: če je subjekt v vsakem primeru	C
To vprašanje je v središču kontroverz sodobne	etike.	Izpostaviti razsežnost objekta v Kantovi etiki	C
proliferacije namreč pokaže, da zagat sodobne	etike	ni mogoče razumeti, če je ne navežemo na tisto	C
navežemo na tisto subverzivno gesto, ki jo v polju	etike	ponavadi povezujemo s Kantom, natančneje z njegovo	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 56 156 256 356 456 556 656 756 856 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani