drugače (1.801-1.900)

notar. ”Pozdravi mi jo in priporoči me ... če ne	drugače,	s palico! Dam ti za pijačo, koj!“	A
tako je bilo najboljše in bi ne smelo biti	drugače	... Prijel sem jo za roko in nič se ni branila	A
vam pozna in na rokah; tam je vse lepše, vse	drugače	je tam!“ Ob teh besedah me je bilo sram gosposke	A
nič ne znamo, komaj govoriti! Vi govorite vse	drugače,	toliko da vas razumem!“ ”Saj to je nesreča	A
ljubosumnost porodila ž njo - ni moglo biti	drugače	...Tako je bilo: srečalo se je v soncu dvoje ljudi	A
človek se izpreminja z leti, ampak vsak človek	drugače;	jaz sem se postaral, vi pa ...“ Toliko zaničevalne	A
vdalo se takrat za zmerom. Nikoli nisem mislil	drugače,	nego da je vsa ljubezen le iskanje.Ljubezen	A
neumnosti! Prve tedne nisem stopil na cesto	drugače	nego na pot k advokatu in domov.Izbral sem si	A
me pozdravi prijazno, z lepim smehljajem, vse	drugače	nego tisti prvi večer.Saj ni mogoče, da bi ne	A
na jeziku - in kje je svetnik, ki bi storil	drugače?	...	A
bluzo. Ali so bile njih oči res ustvarjene	drugače	od mojih, ali pa so bili kakor vsi bolniki,	A
”Ampak vsak greh je navidez lep, ker bi ga	drugače	ne bilo ...“ ”Izprašati ga je najprej treba	A
je. Župan se je oprl z desnico ob posteljo,	drugače	bi bil omahnil. ”Kako?“ je vprašal jecljaje	A
temveč tudi še devet fará naokoli. Kar bi bila	drugače	čednost, je bila ob teh časih samo vejica košatega	A
sladkosti. ”Če je svatba, bomo pili in jeli,	drugače	pa naj se zgodi kakorkoli!“ In tisti, ki	A
tako je zapisano za zmerom. Nikoli ni bilo	drugače,	nikoli nisva govorila o drugem, ne jaz in ne	A
kakor jaz - in zdi se mi, da tudi ne čutite	drugače.	Jaz ... Boga mi, če bi se meni zgodilo kaj takega	A
jaz mu delam krivico! Kako je hotel ravnati	drugače	- leden filozof, kakršen je?On nima živinske	A
izpremembe, razburjenja, in ki ne morejo živeti	drugače	nego v viharju.Kadar je priklenjena med štiri	A
”Da pride, o tem ni treba dvomiti. Kako bi	drugače	vzprejela moje pismo?Čemu bi se sicer tako prijazno	A
”Jurist je bil!“ ”	Drugače	pa ... ali je bila lastovica ali taščica?“	A
kadil cigarete. V njihovi sobi je bilo vse	drugače.	Čedno in pospravljeno, toda siromaštvo je gledalo	A
to neprijetno. Tudi nagovarjala me je prej	drugače,	bolj spoštljivo - zdaj pa mi je celó nekoč položila	A
bilo že malo hladneje; opiral se je obnjo, ali	drugače	je hodil precej trdno; gledal sem za njima skozi	A
me je bilo nekaj neznanega. Živel sem čisto	drugače	nego prej in nego živim danes.Če bi mogel kako	A
hvaležna za tiste lepe ure. Zdaj pa je bilo vse	drugače.	Prirasla sva drug na drugega in vedel sem, da	A
opeharite me za bero in ogibajte se biričev;	drugače	pa se pobotajte z Bogom po svoji vesti, jaz	A
imenitno; moj obraz je mršav samo iz navade.“	Drugače	pa je bil dobra duša; človek starikav, s sklonjenim	A
ob moj kozarec je trčil pomotoma ta ali oni.	Drugače	pa me to vse skupaj ni čisto nič brigalo.	A
dneh, in moja ušesa so slišala zvoke, ki jih je	drugače	prevpilo glasno cestno življenje ...Takrat sem	A
tiho nocoj?“ je premišljeval dalje sosed Luka. ”	Drugače	kriče, kakor črednik na paši, tepo se, prevračajo	A
Da bi vsaj prepeval!“ je zaželel sosed Luka. ”	Drugače	je zmerom prepeval, nocoj molči!“ Stopil	A
izvršila in zdelo se mu je, da se ne more izvršiti	drugače.	Približa se mu, morda samo za dvoje korakov;	A
žandarm ga je držal za roko trdno kakor v kleščah,	drugače	bi se bil zgrudil na kolena. Ženska se je	A
ipoveduješ, Luka!“ se je razjezil krčmar. ”Saj si bil	drugače	pameten, zdaj pa ... Bog vedi, morda se ti je	A
sem vedel, med potjo, da je bilo tako in nič	drugače!	“ ”Ko sem stopil z voza,“ je izpregovoril	A
življenja. Samo dekoracije bom za silo premenil,	drugače	pa bodi vse, kakor je bilo. * Peljal	A
moral si ga je izbrati sam in zadeti pravega,	drugače	ni nič opravil. Kar vstane sosedova Tinica	A
nji, toda tako visoka, da se ni dalo na nji	drugače	sedeti, kakor z globoko sklonjeno glavo, sicer	A
vendar je bilo prejšnja leta o praznikih vse	drugače.	S kakšnim veseljem, s kakšnim nemirnim pričakovanjem	A
”Saj ne bo konca nikoli! Nikoli ne bo	drugače!	Mati ne pride, ne prinese kruha - umrimo!“	A
naziranje o soncu. ”Da, Krištof, tako je in nič	drugače!	Sonce je samo mehka, goreča kepa in drugega nič	A
našel pot po rovih, med skalami in kotlinami.	Drugače	pa je bilo prijetno na izbi.Močnó je dišalo	A
pa se je takoj pomiril. ”Saj ni bilo mogoče	drugače,	kakor da se je obesil. Razbojnik je razbojnik	A
Oboje posili. Ljudjé me ne marajo	drugače.	In če bi šel med poštenjake in bi ne kradel več	A
mi je bilo pač od začetka, zato ni moglo biti	drugače.	In tako se je zgodilo, da sem nekoč pomislil	A
spal pa je doma pri materi. Pravili so, da je	drugače	čisto spodoben in pameten človek, tih in len	A
In žgoč sram mi je planil v lica. ”Kako pa	drugače	živiš?Kaj počneš?“ me je izpraševal.	A
malopridne kvante ... Vprašal sem te, kako se ti	drugače	godi in kaj da počneš.Saj venomer pač ne ležiš	A
Morda kdaj ... v sili ... kakšno stvar v popravo! A	drugače	si vsakdo rajši opomore s ”poštenimi, spodobnimi	A
mlada leta ji stopijo pred oči ... Lahko bi bilo	drugače,	ko bi jo hotela poslušati, staro Baltičevko	A
in zato ker je moje, je dobro; če se vam zdi	drugače,	tem slabše za vas!« »Kje pa ostane kritika	A
smrti, v takem boju malo časti. Ne more človek	drugače,	nego da se oskruni; če umrje, ne more drugače	A
drugače, nego da se oskruni; če umrje, ne more	drugače,	nego da žalostno segnije.Videl sem, kako je	A
nobeno rabo? Ceste bi šel pometat, če bi ne bilo	drugače!	« »Jaz mislim, Franc, da greš študirat	A
bi se poslavljal za zmerom. Še se vidiva in	drugače!	« Gorjanec mu je stisnil roko in je gledal	A
življenja poln, ne zgodilo bi se bilo z mano	drugače,	le malo pozneje morda in bolj polagoma, kar	A
prav na tihem, da bi bilo morda vendarle malo	drugače,	ko bi mogel vzdigniti glavo: tako pa gledam	A
porodil lep in istinit mir. »Kako je bilo takrat	drugače,	ko nam je bral te pesmi!Zdi se mi, kakor da	A
»Samo zato, ker rabim denarja tako nujno...	drugače	ne bi...In malo zahtevam zanje... pesmi niso slabe	A
skrinji bi sanjal tople sanje, če bi bilo ”vse	drugače“	. Na mizi je gorela svetilka, za mizo sta	A
razjokal od hvaležnosti in mahoma bi bilo ”vse	drugače“	.Ali pogled je bil trd in hud, bil je kletev	A
je minila hitro, da nikoli tako; štiri ure,	drugače	dolge in puste, kakor rožni venec v poluspanju	A
zaničevanje, niti pomilovanje. Kako bi se ji bilo	drugače	oko zasolzilo ob slovesu? In zasolzilo se je	A
popackane, ali nekaj boš morda le dobil! Če ne pojde	drugače,	jih daj za desetico, vse skupaj!Kadar napraviš	A
njegove sanje in njegove oči. Tako so se barve	drugače	svetile, pele so združene drugačno pesem in	A
združene drugačno pesem in celo črte so govorile	drugače.	Delal je mirno, s tihim veseljem v srcu, nič	A
mu je prišla naproti; oblačila se je zmerom	drugače;	hodil je lahko in veselo, ali nenadoma in strahoma	A
nagelj in pesemca, bonboni in ”holdes Herz ...“,	drugače	ne sme biti, bilo bi vse končano, bi niti bonbonov	A
ne mislim ... Tisti, ki si kaj mislijo, ravnajo	drugače	...Le sedi, tovariš Ksenofon ...	A
”Ali si ti, ali nisi?	Drugače	govoriš ... glas te razodeva, da lažeš!“ ”Torej	A
in tvoja pravica je drugačna!“ ”Zato mi bodo	drugače	sodili.“ ”Tisto je!“	A
tudi divan stoji še tam, ker ga nihče ni maral.	Drugače	pa je izba prazna, natanko sem se oziral nocoj	A
odgovarjal vznemirjen in zlovoljen. ”Vsakemu pravi	drugače,	kakor je že uho in pamet!Meni pove kaj lepega	A
vse skupaj neumnost“ in da bi se vedel docela	drugače,	če bi bilo res, kar je trdil v svojih pismih	A
celo trnjeva je bila časih njih življenja pot;	drugače	bi pač ne bili veliki umetniki ...O, gospod Slivar	A
dni potikati okoli različnih ljudi; - ki so	drugače	zelo pošteni in spoštovanja vredni ljudje -	A
podplati ...“ . / . / stran 36 . / ”Ali to je	drugače,	gospod doktor: vsi hodijo, zaradi študij in	A
hodijo, zaradi študij in pa ker -“ ”Nič ni	drugače!	‚In pa ker,‘ pravite, da: in pa ker se tukaj	A
duhu ter je zahtevala plačilo ob določeni uri,	drugače	je postavila ”beraču“ culo pred prag.Slivarjeva	A
pretrdo,- je že tako pri nas doli, pa ne more biti	drugače.	Majhne razmere, majhni ljudje, zadehel zrak:	A
dom in novo domovino. Kako klavrno bi bil	drugače	poginil; njegova fantazija bi usehnila v nerodovitnem	A
je bilo samo eno uro in pot je bila dolga.	Drugače	pa si je vzela kosilo s sabo: kos kruha in za	A
mržnjo in nezadovoljstvom ... No zdaj zdaj bo vse	drugače,	vse drugače!...	A
nezadovoljstvom ... No zdaj zdaj bo vse drugače, vse	drugače!	...	A
Kakor je osat navajen peska,“ si je mislil.	Drugače	so bili tod okoli vse drugi ljudje.Ta okraj	A
in nič se ne boj: kadar boš pri meni, bo vse	drugače!	Dvoje lepih, prijaznih sob, - kako lepi bosta	A
početja. Ali le za hip, za kratko nemirno uro, -	drugače	je ležalo prav na dnu srca tiho in neprijetno	A
je časih tako neumno, tako zelo neumno, ali	drugače	nisem hudoben človek ...“ Primeknil je stol	A
celo prositi. Rokodelskega dela iskati, če ni	drugače,	vpreči v jarem roke in misli!Dnevi so hiteli	A
polna upanja in pričakovanja. Živel je zdaj	drugače,	ves dolgočasni red je bil pri kraju. Časih je	A
Kakor zida človek lopo, tako zida grad, ker	drugače	ne more.- Vi bi se ne smeli ženiti, res ne!	A
tam gori je gotovo že vse v cvetju ...“ ”Vse	drugače	bova živela odslej, Berta, lepo življenje, kakor	A
se čul od daleč prešerni smeh izletnikov, ali	drugače	bi bilo vse tako tiho in mirno, nedeljsko sonce	A
popotniki lažejo, tako je šega in ne morejo	drugače.	Sami bi bili morali videti, potisniti mi palico	A
bliskavica, nemirni ogenj v njegovih očeh.	Drugače	so bili ti obrazi vdani, zamolkli, od skrbi	A
moči ne veselja, da bi jo živel še enkrat. ”	Drugače	bi delal zdaj!“ ”Ne ...!“	A
tako in bi bil edinole čudež, če bi moglo biti	drugače.	Mislil sem, da spé vsi drugi, da bdim sam	A
grešnikov. - �nt, zlepa se vdaj in vstani,	drugače	bo joj!‘-	A
veselo uro mu je razgrnila svoje mračne sence.	Drugače	je bil pošten in dostojen človek; živel je tisto	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani