nova beseda iz Slovenije
deloma umetniške nature. Pripovedovalec, ki je | drugače | dolgočasen, vzdrami s to finto zaspano zanimanje | A |
izpremenil, da sem ga komaj sam spoznal. Kar je | drugače | samo tehniška nerodnost slabega pripovedovalca | A |
se niti ne zabubajo ne. Poznal sem človeka, | drugače | zelo poštenega človeka, ki je bil lani še revolucionar | A |
se je razvil v pohotno rožo. Saj ni mogel | drugače; | kaj naj bi se bil razvil v pobožno lilijo?Toda | A |
”Torej je bil tisti. Kakšen pa je bil | drugače? | Ali si ga poznal?“ | A |
univerzo, pa pravi, da je ne dobimo nikoli. | Drugače | bi morda ne bil govoril zanjo.Jokal je ob grobu | A |
-- Otroško početje! Oblekel sem se | drugače | in sem mislil, da se bo izpremenil tudi moj | A |
je ime -- za zdaj; ime pa ji je bilo tudi že | drugače, | vse polno imen je že imela; zdaj ji je ime Matilda | A |
Ali misliš uvaževati? Kako pa bi ji | drugače | dokazal zmoto?Ali že računiš s praktičnimi | A |
voda globoko v temi ... Morda pa se je zgodilo | drugače. | Morda je hitel popotnik z dolgimi koraki iz mesta | A |
ljubljeno zemljo, predno se je obesil ... Tako ali | drugače, | fantom ostane fantom. Nekdo mi je očital | A |
in proseč se bo vrnil ... nikoli ni imel moči, | drugače | bi ne bil Štefan Poljanec!“ Vstal je, hodil | A |
načela... Kakor tudi mi je sitno, vendar ne morem | drugače, | kot da navedem na tem pripravnem mestu tisto | A |
v predsobi sta bila samó tá dva kandelabra, | drugače | je bilo vse prazno.Stene so bile čisto gole | A |
nekoliko začuden, a Mileni se je dremalo. ” | Drugače | je tu na gradu jako prijetno; vznemirjajo me | A |
Samo do velike ceste je vodila peščena pot, | drugače | ni bilo steze nikjer; vse je bilo poraslo z | A |
in človeštvo... Egoizem nikakor ni prepovedan, | drugače | bi moralo biti prepovedano življenje sploh; | A |
se je neizmerno začudil. ”Ali ste mislili | drugače, | veličastvo?“ In začudil se je tudi minister | A |
se mi je, da se vse vrši po pravici, kakor se | drugače | ne more vršiti. Tudi se nisem čudil, ko so | A |
zaplato iz debelega usnja. ”Kaj se ni dalo | drugače? | “ sem vprašal pohlevno. ”Kako pač?“ je zagodrnjal | A |
osamelosti. Mir mi izginja iz srca dan za dnem - ni | drugače, | odločiti se moram! Niti moja lenoba ni več zadosten | A |
sedim za mizo in kakor tatu me gledajo. Pa bo | drugače | zdaj!“ ”Hudo mi bo po tebi ...“ | A |
”Hudo mi bo po tebi ...“ ”Vse | drugače | bo zdaj!“ Vzkliknil je iz polnih prsi, kakor | A |
/ stran 106 . / dolgo. Bilo bi že zdaj vse | drugače, | bil bi že Bog vedi kjé, daleč v svetu!“ Sédel | A |
stran -- kam? Da ostanem tukaj, ne bi ostal | drugače, | kakor tam spodaj; tam je tiho, na dnù, nihče | A |
kmet, nič ne! Pusti ga na miru, lepo ti povem, | drugače | se te Bog usmili!Nisem zmerom dober človek, | A |
so zelo blatni in hlače so zelo razcefrane, | drugače | bi ga ne tikala.”Z župnikom bi rad govoril. | A |
dekle neumno?“ se je ozrl oče. ”Glej, Hanca, ni | drugače, | požene ga preko praga!Kakor da bi ga videl | A |
Tako ne more biti.“ ”Kakor pravim in čisto nič | drugače. | Pojdi po vasi in poprašuj, še tebe bodo gledali | A |
mladost je bila to, Hanca! ... No, Bog z njo ... | drugače | bo zdaj!Glej, kako lepo sije sonce, ves gozd | A |
poln, kakor bela reka lije dol ... Hanca, vse bo | drugače | zdaj!“ Tudi ona je zardela v lica; ruta ji | A |
Ali poznaš tisto pot tam doli? Vse | drugače | se hodi tam, mirno je srce, brez poželenja in | A |
ni bilo prišlo na misel, da bi govoril kdaj | drugače | z njo, kakor ob tistem lepem času, ko sta se | A |
ali mi poznate na očeh, kako je z mano? Ni | drugače, | Hanca!Povejte mi po pravici: kaj bi človek tam | A |
bi ga lehko živel, če bi ... če bi bilo pač vse | drugače, | če bi globel, recimo, ne bila globel ...Zazdi | A |
”Kdo moti ta večer? Nikogar ni | drugače | tukaj!“ Prišla jima je naproti ženska z motiko | A |
sega komaj do kolena. ”Hitreje stopiva, Hanca, | drugače | nama bo težko obema ... Tam na tistem kraju, tam | A |
tisti večeri ... Mislil sem, Hanca, da se snideva | drugače | ...“ Smeh je bil izginil z njegovih ustnic | A |
drevje je stopilo iz teme. ”Kako je zdaj vse | drugače, | nego je bilo nekoč!Spominjaj se, Hanca, kako | A |
te nič ni strah te dolge poti?“ ”Kako bi jo | drugače | nastopil?... Zazdi se mi časih, da pridejo morda | A |
samotnejša, otožnejša. ”Jutri, Hanca, bo vse | drugače | ...Truden sem nocoj od poti, tudi ti si trudna | A |
v krčmo ne, lehko bi se ti kaj pripetilo ... | Drugače | še pozdravljajo človeka, odkrivajo se ponižno | A |
slabotne in sočutne. . / . / stran 156 . / ” | Drugače | so me sprejeli zdaj; mnogo sem videl prijaznih | A |
kraja, pozabim popolnoma, da sem mislil kdaj | drugače | in da je tudi zunaj svet ...O, da bi že prišel | A |
Naposled niti tako pijan ni bil: kako bi bil | drugače | tako natanko govoril besede, ki so bile moje | A |
... in tisti človek, in jaz sem ... vse je bilo | drugače, | nego bi moralo biti, nego je v resnici ...Saj | A |
”Zgodi se morda kdaj, Mate, da se povrneš | drugače | ... morda se zgodi, da se ti potoži po meni ... | A |
zlovoljno predse. ”Pijanec, lehko bi bil napravil | drugače! | Zdaj je še celo vse pri kraju! | A |
zateknilo se mu je. ”No, Hanca, jaz bi napravil | drugače | nego Mate.Če bi imel tukaj takega dekleta, kakor | A |
/ No, vrag ga vzemi -- ne govorim o njem, | drugače | bi mislila, da sem mu zaviden!“ Hanci je | A |
dvigale zmerom gostejše in temnejše plasti. ” | Drugače | pa pomisli, Hanca, da se peljemo na veselico | A |
noge in je duhovitosti v njej komaj za lek ... | Drugače, | Hanca, so pa stvari zelo slabe ... no, kaj me | A |
družba. Smehljal se je neprestano in je govoril | drugače | nego po navadi. ”Sprejmite, gospôda, tudi | A |
Hanca!“ je prigovarjal Tone. ”Spametuj se, | drugače | te ostavim tukaj samo, pa napravi, kar ti je | A |
da je tako napravil -- ampak kdo bi napravil | drugače? | ...“ | A |
ozirale tiste velike oči? Kaj bi ne bilo vse | drugače, | kaj bi ne držal zdajle glave pokonci?... Tiho | A |
Torej je najbolje, da ne odlašam. Ne morem biti | drugače | vesel tega novega življenja, tako kakor človek | A |
malo razmahnemo in da se preveč ne usmradimo. | Drugače | živimo lepo mirno in se debelimo, dokler nas | A |
gori si, Kolokotronij, blizu do sonca! Kje bi | drugače | bil? V strmino se vije kamenita steza; ob | A |
napolnilo vsega; vedel je, da bo drugo jutro vse | drugače, | in zaspal je miren.Toda zjutraj ni bilo kruha | A |
je nasmehnil. . / . / stran 151 . / ”Kaj je | drugače | tudi še krivica na svetu ... tudi še za sveti | A |
prazniške pesmi njene, vse je eno in ne more biti | drugače... | Razprostrl in povzdignil je gospod Mozolec | A |
Kurenta, če bi rad bil župnik in škof in kaj da bi | drugače | rad bil.Kurent je dolgo pomislil, nato pa je | A |
zaihtela skoro naglas. ”Ne jokaj naglas, Ivanka, | drugače | bodo zajokali vsi in tako pridem nazadnje še | A |
”Moraš piti, vsaj ustnice omočil ... | Drugače | ti ukažem, tvoj gospodar, da sediš tukaj do | A |
moten, kakor plameneč izpod gostega dima. ” | Drugače | je šlo zmerom zelo gladko!“ je govoril in je | A |
ti je tako bolj pogodi, ne stopim proti durim | drugače, | kakorza tabo.Rekel sem, da si moj gost; in dasi | A |
nadlogam, in naposled naj nastopi, ker ne more biti | drugače, | politika, reševanje naroda in njegove prihodnosti | A |
imenuješ napol moškega, če se ti zdi potreba. | Drugače | pa je Alma celó preveč ženska in natura je storila | A |
počasna in lena, kakor domača žival ... Moram dalje, | drugače | shujšam na duši in na telesu ...Velikih, mogočnih | A |
Ustavite, ustavite! | Drugače | se zvrnemo vsi skupaj v vodó ...Za Boga, tudi | A |
govoril Malinovcu ali pa morda celó Koširju, ki je | drugače | velik malopridnež -- takoj bi imel zateklo lice | A |
če se človek preveč smeje; odvadi se tega, | drugače | se nikoli ne boš ženil!... Jaz nisem bil prebrisan | A |
smeti in otrobe, ali Bog te ni zapustil, ker | drugače | ne bi spoznal in spoznati mogel, kje da si in | A |
nesrečnega dne je prišel k njemu sošolec, kar se je | drugače | malokdaj zgodilo.Prosil ga je, da naj mu za | A |
zadnji. Jaz sem bil prvi do konca; nikjer ni | drugače | zapisano. Zbogom!“ | A |
in se opravičuje, da ga je bila ura zmotila. | Drugače | se ravnajo samo otroci in starci ...Prosim!“ | A |
Ves tisti teden je delal naporno, ali delal je | drugače | kakor prej.Ni se dotaknil ne ila, ne kamna; | A |
si je privihal rokave. ”Človek je stvarnik, | drugače | ni človek!Duša, ti misli, pa misli karkoli! | A |
svojo žalost. Ta mu je svetoval tako, drugi | drugače. | In konec je bil tak, da so razložili obema dvema | A |
to opravljanje, ki ga . / . / stran 222 . / | drugače | nisem maral, se mi takrat ni zdelo ne pusto | A |
in prisrčnega, da so dobile pomen, ki bi jim | drugače | ne sodil ...Prijetno je sedeti v družbi dveh ljudi | A |
Amanda so ji rekli, pa mislim, da ji je bilo | drugače | ime) in ko sem jo pogledal, se mi je zdela še | A |
ne tudi narobe, da misli le tako in ne tudi | drugače, | da ljubi le tukaj in ne tudi tam, tisti laže | A |
oči; govoril je z drugim glasom, celo hodil je | drugače. | Znanci so se čudili in so ga pomilovali: ”Glejte | A |
pripravljena, da vredno sprejme ženina‐Boga; | drugače | bi storila strašen greh, ki se mu pravi božji | A |
koj sem si jo umila! Zborovanje imajo ali kaj; | drugače | ga nisem pustila nikamor, že dolgo ne, zato | A |
sem učitelj!“ ”Potrebno je, da opozarjate, | drugače | bi vam nihčé ne verjel!“ je odgovorila Milena | A |
temveč da so ”bolniki“ le zategadelj, ker bi | drugače | usmiljenke ne vedele, kam in kaj bi s svojim | A |
pojde za usmiljenko in nihče nikoli ni mislil | drugače, | tudi ona sama ne. ”Zdaj se je izkazalo, zdaj | A |
ki je bilo čisto gotovo in resnično, zakaj | drugače | bi v srcu ne bilo živega,skelečega spomina, | A |
Vdati se v to, kar je in kar najbrž ne more biti | drugače! | Smejmo se burki in ne mislimo na zaželjeno tragedijo | A |
in kje naj se razživi in razmahne? Saj nisem | drugače | ustvarjen nego drugi, nekaj podobnosti je zmerom | A |
ki so čisto gotovo nekjé na svetu, ker bi jih | drugače | ne bilo v spominu, v mislih in na jeziku?Ali | A |
skoraj lep“, je presunilo Milana. Gospodinja, | drugače | jokava in vzdihujoča, se je smehljala vsa blažena | A |
repetajoče ustnice. ”To se lahko pové tako, ali pa | drugače! | “ je modro in mirno odgovorila teta Fani.”Čivkanja | A |
sem pač ... je res ... ni lepo imé Egidij ... ampak | drugače | ... je tále šopek naravnost ... za take čase in | A |
ni mislil, da bi to življenje moglo biti kdaj | drugače, | da pride dan, ko se nenadoma razmakne ta žarka | A |
tudi njene oči niso tako nedolžne in vesele. | Drugače | pa je Fanny lepša in zdi se mi, da je tudi večja | A |
Seveda je gospa sama! Kako bi | drugače! | ... Vstala še ni, saj je komaj sedem! | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |