drugače (1.301-1.400)

narodnem časopisju in zlovoljnimi pogledi -	drugače	pa je ostalo vse pri starem.Ljudje so kupovali	A
»Kajpak! Malo	drugače	moram čitati: prvič, drugič, tretjič, četrtič	A
»Domov se poberi! Pete pokaži,	drugače	boš jokal!Windischer Trottel ...	A
bili nemudoma poklicali, je izpovedal čisto	drugače,	kakor je upal Lovrek.Zares, spominja se, čeprav	A
se je, da bi se mu deček preveč ne odtujil,	drugače	pa bi to doživetje iz vzgojnih razlogov lahko	A
vsak šment upa nad nas ... Čez nekaj let bo že	drugače!	« »Tebi je dobro govoriti, ker ostaneš	A
gospoda Urbančiča in vse znance! Zdaj pa bežita,	drugače	še vaju premlati!« »Dol s skale, smrkavec	A
»Poleti mi ni slabo,« je odvrnil Lovrek. »	Drugače	pa ...« »Povej mi natanko, kako živiš	A
glasom. »Zanemaril sem se, vendar bo odslej	drugače.	Novo življenje se prične zame!	A
mogla več dati nekdanjega poudarka ... Kako vse	drugače	je bilo na Gradišču!Lovrek je na vsak način	A
mestu. Pozneje pa, ko je vsega v izobilju, je	drugače.	Moj sosed Pečovnik spodaj v vasi vozi vsako jutro	A
Zdravniki upajo. Naj bo tako ali	drugače,	zdaj urejam svoje posvetne zadeve, in tudi od	A
navaden vrtnar, zdaj ga morajo ocenjevati nekoliko	drugače!	Zdaj jim je enakopraven, zdaj se jim je približal	A
Zdraviliškem domu. »Čakaj, fantič, kmalu se	drugače	pomeniva!« je rentačil ob pogledu na zeleni	A
stola in ukazal: »Spravite se odtod, sicer se	drugače	pomeniva!« Lovrek je ubogal, se počasi	A
»Meni je predvsem za čast. Takšen sem in	drugače	ne morem.Zakaj me nisi vzgojil drugače?	A
in drugače ne morem. Zakaj me nisi vzgojil	drugače?	Zdaj ne morem več misliti, kakor misliš ti.	A
»Vojna bo!	Drugače	bi ne bili tako predrzni,« je ugotavljal Lovrek	A
in zasačila zahrbtneža. Usoda pa je hotela	drugače	in Wratschko se je za njima neopazno potuhnil	A
iztuhtava, zato nič odlašanja, zlasti ker nas	drugače	prehiti laška ofenziva ...Kdaj torej udarimo?	A
milost in nemilost, ga mora rešiti, tako ali	drugače	... En sam izhod se jima nudi: beg v laške	A
svojega očeta, ni malenkost.« »Marsikaj bi bilo	drugače,	če bi tvoj oče popustil ...« Ulrik se	A
dosežeta zakope ... Ulrik se mora vdati, ne kaže	drugače!	Vnovič se je sklonil k njemu in mu dejal	A
pljučih in prestreljeno roko imaš. Kar tiho,	drugače	se ne izližeš!« »Kje je Ulrik?	A
nič prav ne verujem... Nu, naj bo že tako ali	drugače,	vdal sem se.V težkih bolniških mesecih sem mnogo	A
Gradnik, težko. Vendar stavim glavo, da te bo	drugače	sprejel z največjim veseljem!Kar z menoj pojdi	A
odprave, so ostanek zajeli črnci. Pri njih se jim	drugače	ni godilo slabo: lovili so divjačino, uničevali	A
»Seveda, dragi otrok.	Drugače	bi se ne bil vrnil.« Zdaj se je spomnila	A
Peter Pop pa je zavzdihnil ... Kako	drugače	si je predstavljal današnji večer!Gledal je	A
-- Govoril je veliko, hitro in čisto	drugače,	kakor je čutil. Zdelo se mu je, da sliši poleg	A
marajo več zanj ... Čas je, da se stvar konča; kakó	drugače	se sploh ni mogoče završiti ...“ Svojo razjarjenost	A
rečem! Dobro si ravnal in pametno, nobeden ne bi	drugače!	Blaga ni bilo!“	A
utolažil. ”Če se zgodi tako, ali če se zgodi	drugače!	“ je preudaril. ”Lahko se zgodi dobro, slabo	A
kristjanom izkušnjave in nadloge, ker bi se	drugače	razvadili!“ Hano je nekoliko zazeblo, njeno	A
zavzdihnila Hana. ”Ampak meni se je zdelo vse	drugače,	kakor da je bil planil nekdo z vsemi štirimi	A
”Seveda te imam rad! Kako pa naj ti to	drugače	dokažem, kakor s poljubom?“ ”Greh je!“	A
je počasi vzdignil in se je ozrl po izbi. ”	Drugače	pa je lepo tukaj, prav prijetno je tukaj!“	A
nevarne reči so se godile ob tistem času! ... Nič	drugače	ni bilo, kakor tako, da me je izkušnjavec premotil	A
moja!‘ - 𠆭raga moja!‘ Piši vendar časih kako	drugače!	“ In kjer je naletel Peter na kakšen nenavaden	A
”Seveda! Kako pa hoče biti	drugače!	“ S tem je bila stvar končana.	A
mestu, ali ne? In Ivanka se mora zdaj seveda vse	drugače	nositi, kakor prej; že dva meseca ima klobuk	A
zasolzile oči. ”Črni so bili, zato ker je bila noč,	drugače	pa so bili prav postavni korenjaki, tako da	A
poslednja ura je že prišla. Čisto sam bi ostal	drugače,	med starci, ki hodijo ob palici in ne morejo	A
davek; šel je le mimo gostačev in bajtarjev,	drugače	ni zgrešil nobene veže; ko je obral vse do zadnje	A
je bilo razpelo, pod razpelom je visel molek,	drugače	so bile stene prazne.Sredi izbe je stala dolga	A
gladek tir, po njem beže ure v daljavo ... Jaz sem	drugače	vesel človek, nisem zlovoljen tudi ob belem	A
tresli pred menoj, pred mojim krikom in jokom.	Drugače	pa lahko prisežem, da nisem bil v srcu hudoben	A
močneje po cvrtju in pecivu ... Ampak ne tako ...	drugače	sem ti mislil povedati.- Ko je prvikrat potrkal	A
da nisi zablodil v zametih.“ ”Slabo ji je,	drugače	bi se ne bil napotil, Jutra morda še učaka,	A
ugibala, če je že blizu jutro. Ni se mogla ozreti,	drugače	bi bila videla, da se je bil kazalec šele komaj	A
praga ob takem vremenu. Zgodilo bi se lahko	drugače,	da ne dospem nikoli; daleč je še do župnije	A
njegovo srce pa je bilo do vrha polno bridkosti. ”	Drugače	je bilo takrat,“ je pomislil.”Takrat, ko sem	A
sredi ceste z obrazom v snegu. ”Vstani, ti,	drugače	ne vstaneš nikoli več!“ Stopila je k njemu	A
Ostani čez noč, pa se napoti zjutraj v hribe,	drugače	pogineš v zametih.“ Popotnik je postal pred	A
v hribe,“ je premišljeval hlapec, ”ni mogel	drugače	nego tod.Sneg bo kmalu scela in na neodmetani	A
bolj so neslane, toliko bolj me ganejo ... Nič	drugače	ni, kakor z onimi zaničevanimi in opljuvanimi	A
smehljal: ”Saj je res, da sem kanalja, ampak	drugače	je moje srce dobro; če ugrabim sosedu hišo,	A
razodetja izluščila čisto navadna cigareta. Vse	drugače	je bilo. Še zdaj me je sram tiste prve ure	A
duševno bogastvo, kjer se mu ponuja. Zakaj	drugače	pride lahko v nevarnost, da zaostane in ovira	A
bilo izvanredno; vsak hip se je kretal docela	drugače,	kot da hoče oponašati vse svoje prijatelje in	A
kakó pomembno in zaslužno. Jaz medtem ne morem	drugače,	kot da oblečem vsak svoj čut, ki diši nekoliko	A
mi padale zaspano na oči ... Kakó je bilo prej	drugače;	kakó je cvetelo drevje, kakó je sijalo sonce	A
bo to bolečina v očeh in na licih - snov! Nič	drugače	ni: oče vseh novelistov je bil Judež Iškarijot	A
”Gospod Nande se briga edinole za politiko,	drugače	najrajši spi; kako bi ga vzdramile vse ciganske	A
ugledala v tvojih očeh sovraštvo, je bilo vse	drugače	...Tako je zmerom; poglej na grbca ali na gobavca	A
prosim te, odkrij se mu spoštljivo in pokloni se,	drugače	ga obide besnost!“ Prišel nama je naproti	A
ni imel takih usten, tudi gledal in hodil je	drugače	in zdi se mi, da celo lica niso bila tako podolgovata	A
duhom časa, zato si se razvil, ker bi te bili	drugače	s palico razvili!In vsa tvoja modrost in zrelost	A
se časih oglasi v srcih nas vseh: vse bi bilo	drugače,	ako bi ... Ako bi!Mi udušimo to misel pod svojo	A
besedi pritegnil. Videl je štacunarje, kako vse	drugače	in ponosnejše hodijo, kakor drugi ljudje in	A
imeti kakšen poseben namen pri tej kupčiji,	drugače	si stvari ne morem razlagati.Varujte se, Veján	A
more: jaz ne morem, pa nisem; vam seveda je to	drugače	... Zdaj imate štacuno, - saj jo imate?	A
ni več brigal, z nikomer ni skoro več govoril	drugače,	kakor če je bil pijan; zakaj sedel je v gostilni	A
je opravičena ... O novem letu mi boste najbrže	drugače	odgovorili ... zakaj meni se ne mudi.“ Majar	A
ljudem -- koreninici, ki raste edinole v naših	drugače	tako nerodovitnih krajih -- je treba razložiti	A
sam in če bi se mukoma ščipal. Zgodilo se je	drugače;	jecali so v zadregi celo ljudje, ki ne sodijo	A
...	Drugače	blagi in pošteni ljudjé -- posebno če jih pogleda	A
Pisal je tisto pismo človek, plah uradnik, ki	drugače	ni bleknil besede in je bil čisto spodoben in	A
je poljubil tudi notarjevo Minko; in še vse	drugače	jo je objel kakor mene, čisto nespodobno ...	A
zares, spoznala sem takoj, da so ljudje tukaj	drugače	oblečeni, da se kretajo bolj živahno in da govore	A
bil za vodnika. Nisem si ga mogla misliti	drugače,	kakor na visokem odru, lepo glavo pokonci, roko	A
vidnega nasmeška ob ustnicah je govorilo: ”Glej,	drugače	bi te poljubljal zdaj!Zdaj vem, zakaj si bila	A
dvema korakoma do vrat in je izginil v vežo. Nič	drugače	ni odhajal; pogledal je najprej skozi okno in	A
in smešne, kakor mežnarjeva latinščina. Tudi	drugače	je bila podobna tistemu debelemu mežnarju, ki	A
spominu. Drugačni so bili nekdaj tisti obrazi,	drugače	so peli glasovi. Takrat, ko sem jih gledala	A
”Tako zgodaj že ste osiveli!“ ”Ni	drugače!	Jaz nisem človek prav za nobeno rabo, nego za	A
moči, nikakršne -- omejenosti ... Prej smo peli	drugače.	Vsaka rima je stala na svojem mestu, kakor pribita	A
ni bilo prav nič spremenilo, ni bilo vse nič	drugače	nego prej: mati Skrb je kakor v pravljici sedela	A
- Vse te reči, ki bi	drugače	ne sodile v življenjepis, je bilo treba vendarle	A
da se bo učil in da bo napisal naloge! Tudi	drugače	lahko stopiš tja; ne bo tvoja škoda, če boš	A
bi se sladko in sočno raztopila na jeziku.	Drugače	ga je hišna vselej zagledala, čeprav je škilila	A
zaupali njemu svoje najtišje skrivnosti, ki jih	drugače	plaho zaklepajo tujim očem. Komaj je stopil	A
vinar, daj cekin! Otrok daje svoje povračilo; če	drugače	ne, s krvjo.Ker dobrotljivost zahteva svoje	A
Ali je bilo to že od rojstva, tako da so bili	drugače	ustvarjeni in da so imeli drugačno zibko?Da	A
ni popolnoma podoben; malo bolj srčkan bi bil	drugače!	“ Lenart je videl, kako so se gospodu Ferencigu	A
No ... in tako! Dolgčas mu je bilo - kam bi šel	drugače,	nego na pokopališče?Bilo pa je blizu Vseh svetih	A
kakor grešnica ... Jaz pa sem mislila ... o, vse	drugače	sem mislila ...“ Vzdignilo se je v srcu skrito	A
samo zdaj tako žalostno in da bo nekoč čisto	drugače	...“ Pogledala mi je v lica s tako velikimi	A
da sem slišal njeno srce. ”Reci še ti, da bo	drugače!	Četudi morda ne bo, samo reci, da bo drugače	A
drugače! Četudi morda ne bo, samo reci, da bo	drugače!	“ Molčal sem, in ko sta se srečala najina	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani