nova beseda iz Slovenije
Tomaž ne stakne.’ Ravno tako je govoril in nič | drugače! | « »Prasica, dejal je!« tulil je Ručigaj | A |
pravim, santo padre,« kričal je, »in ne besedice | drugače! | Naša gospoda je hudič, in mi moramo večno zveličanje | A |
grobu, kjer je hladno, mokro in temno. Kako vse | drugače | je, če te umori rdeče vince!Kot bi trenil, si | A |
oni z repi okrog ušes. O Slovencih ni nikdar | drugače | govoril kakor s to psovko. »No, lepa družba | A |
ker ga je podkev malo otiščala. Res, sreča, | drugače | bi ga gospod še ne ukrotil!« »Pojaj mu muhe | A |
morate torej, če se mi pri vašem imenu ne godi | drugače; | saj vas do danes niti poznala nisem!« Razsrdil | A |
mi do vse stvari ni prav nič. A kontesa mi | drugače | ne da miru!« »Kakor ukazujete, ekscelenca!« | A |
odgovori proseče, »da je po mojem, bilo bi vse | drugače, | vse drugače!« »Zdaj je dognano!« reče hči zamolklo | A |
proseče, »da je po mojem, bilo bi vse drugače, vse | drugače! | « »Zdaj je dognano!« reče hči zamolklo, »in drugega | A |
»To vam je bil Gregor Lesovéj, praded vaš, | drugače | vrste junak, hi, hi!Oj, ti časi, oj, ti časi | A |
spregledali Polikarpu Khallanu njegove grehe, ker | drugače | ne vem, kako naj izhaja na onem svetu pred svojim | A |
pa ti študentje niso slabo živeli; če ni bilo | drugače, | zginilo jim je pod palec še celo tuje imetje | A |
premilostljivi škof, kadar pride tu sem, stanuje vse | drugače | kakor mi na Visokem, ki smo revni in zadovoljni | A |
nisva ničesar odgovorila, je še vpil: »Prav, | drugače | ne bo reda na Visokem!Tvoj oče, Izidor, in pa | A |
in enako me je oče učil; Bog pa je potem vse | drugače | obrnil. Ko sva se bila vrnila iz Davč in ko | A |
in če bi bil ti na mojem mestu, bi ne delal | drugače. | Tudi ti bi brodil po svetu, da bi pristradal | A |
naj noč in dan vlečejo kožo z njega! Kako | drugače | bi bili živeli, ko bi bila božja roka poprej | A |
Loko? Le pojdi v Loko, ali marsikaj je postalo | drugače! | Jeremiji ne bo všeč, pa se ne da popraviti! | A |
branil sem se, da se visoški gospodar ni mogel | drugače | pokopati, če ni hotela pasti sramota na njegovo | A |
blagajno. Ta me je izvlekla iz vode, ker bi bil | drugače | gotovo utonil. Sv. Florijana dan po jedi sem | A |
cerkvenega zida pri malih stranskih vratih. Tudi | drugače | mi deklica ni delala skrbi, posebno ne, ker | A |
vse kriči po meni, da so, da so, ker bi jih | drugače | stoletja sem ne sežigali na grmadah!In vendar | A |
je odhajal, je še dodal: »Pridi točno, ker si | drugače | takoj v zameri!Pozneje pa pridi povedat, kaj | A |
mogočnega gospodarja velike škofije predstavljal | drugače, | kakor ga je ugledalo moje oko tisto popoldne | A |
Zapišem, da se je brat Jurij obnašal vse | drugače. | Komaj je voziček obstal, že je stal Jurij pri | A |
izpraševanje s trpinčenjem, je čisto gotovo, ker se | drugače | o pošteni sodbi govoriti ne bi moglo!« ‒ tako | A |
značilen in je kazal nekaj tistih črt, ki se | drugače | le takrat prikazujejo na obrazu človeškem, če | A |
Sklenili smo prenočiti pod milim nebom. Saj | drugače | tudi nismo mogli, ker je najbližji stan ‒ Mrakova | A |
stiski si visoki gospod in škof ni vedel pomagati | drugače, | nego da je odposlal posebnega komisarja, svojega | A |
življenja, to se zopet vidimo ob letu. Če pa je | drugače | sklenil Oče nebeški, tedaj se ozirajte v jasnih | A |
katoliškega mašnika, katerega bi morala sovražiti. | Drugače | ni mogla, nego da je polglasno zajokala in si | A |
stiskajo noge, obešajo te in mučijo tako in | drugače; | potem pa si mehak in poveš vse, kar si skrival | A |
cerkve, ker je bilo jedro v njem še zdravo. | Drugače | bi ne bil svaril bratov, naj ne umoré bolnika | A |
govori iz tebe,l deje kanonik, mtoda govorila bi | drugače, | da zajemaš iz čistega in neskaljenega vira prave | A |
stregli? Pa vas je vsekala ‒ ali bi storil človek | drugače, | če mu hočejo vzeti življenje?Vse na svetu se | A |
prècej od prvega trenutka, da bo tako in nič | drugače? | He! | A |
trpljenje sta ji neprestani družici. Še dandanes ni | drugače, | in v dobi, ko je živel kanonik Amandus, bilo | A |
gospod Andrej. Taka je, in kdor pravi, da je | drugače, | ta laže!Vsaj pri nas kmetih je taka, kako pa | A |
obilosti; samo ob velikih praznikih smo jedli meso, | drugače | pa nam je dostikrat pošla sol in v mošnjici | A |
zaradi tega dežnika sem dobil ženo, ki bi je | drugače | ne bil dobil. Po maši sem stal pred cerkvijo | A |
neprestano režala vanjo in ji pripovedovala, da bo | drugače | prav gotovo beračila na stare dni.Kako bi se | A |
vežnih vratih metal na dvorišče. Kaj sem hotel | drugače. | Čemu pa bi stradal, ker nimam svojih otrok! | A |
šip, pa da se ne ustavi niti za hip, ker jo | drugače | tako premikasti, da nobena neumnost več v glavo | A |
zbegan, boječ, pa za hip sem pozabil na oliko, ki | drugače | nosim vedno skrbno jo s seboj, kot najbolj dragoceno | A |
srcu, najdražji! ‒ ti ne morem odgovoriti nič | drugače, | kot sem ti maloprej,« je še vedno gonila svoje | A |
Saj si že,« se je Ditrik smejal. »Pa znam še | drugače. | « »Zakaj? | A |
Lanišč. V gradišču naj jih zadržijo čez noč, | drugače | nam bi drevi utegnili skaziti opravek s tovorniki | A |
podiraš staro hosto. . / . / stran 28 . / | Drugače | nič hudega noče ljudem, druži se z njimi pa | A |
Bržkone,« je Krištof pokimal. »Saj ne morem | drugače. | Prime te in iti moraš. | A |
Trebnje, so se podili le za zverjadjo po hostah, | drugače | jim ni bilo kaj reči.« »Res, ljubili so sestro | A |
Živka in Hotimir naj se brž brž vzameta! Hotimir | drugače | ne bo imel miru, še na grad bi ga utegnili poklicati | A |
ljubezni. »Ne, Zlebor ji danes ni več nevaren, | drugače | njen oče ne bi šel v Dedni dol,« je pokojneje | A |
najbrž uporni in nepokorni.« »Ljubezen uči | drugače, | vera ima druge zapovedi, življenje ne mara ničesar | A |
samostance! Nekdaj, dobro še pomnim, je bilo | drugače. | Samostanci so živeli v veselju božjem in uživali | A |
ogovarjal patra Heranda. »O, včasih je bilo | drugače, | « se je spominjal naglas. »Ljudje so se zbirali | A |
da boš dobro hodil, tegale bom pa nesla, ni | drugače. | « »Še vzdigneš ga ne, nikar da bi ga nesla!« | A |
nikoli več ne spustijo.« »Ampak posihmal bo | drugače! | « se pater Herand ni mogel več premagati, taka | A |
. / stran 100 . / »Do zdaj je bilo zmerom | drugače; | če si vsaj malo zateptal, so ti pustili vse | A |
ogovoril tisto Živko. Posihmal pa mora biti | drugače! | Nevestno davščino bom pobiral po stari šegi naše | A |
vprašala Mihaela. »Po betici mi zveni še nekoliko, | drugače | pa ni sile.« »Prav je tako, le trden bodi in | A |
nič. »Kolikor veni, nihče ne bi bil storil | drugače, | kakor sem jaz,« je sklenil svojo očitno spoved | A |
ravnal, da veš!« »Seveda vem, pa nisem mogel | drugače! | « se je Majnhalm otepal. »In precej je treba | A |
vsaj upiral si se mu skrivaj lahko. Z menihi bo | drugače; | zamašujejo te ali pa s točo in sušo kaznujejo | A |
naposled pa vzdihnil: »Pa naj jo vzame!« »Saj | drugače | ni mogoče!« se mu je Henrik posmehnil. XIII | A |
zajec ti, kaj bi nemara tekel za psom?« »Ne bo | drugače, | res bom moral stopiti po Budislava in njegove | A |
haha, tako velja, naj jo ima, če mu žilica | drugače | ne da!« Častitljivi prelat je bil prav dobre | A |
ki se je dosti križal s tlačani, zdaj in znal | drugače | pomagati, če ni hotel, da se mu upro vsi. Trlep | A |
spustil dol. Drugi dan tudi tako, tretji dan nič | drugače. | Spustil se je sam dol. | A |
»Če bi se vsak postavil, marsikaj bi bilo | drugače! | « so mladci modrovali med seboj. »Jaz bi ga bil | A |
»Saj res!« mu je sosed pritegnil. »Zakaj bi | drugače | delali mi?« »Da bi živeli bolje!« jih je opat | A |
dela se tako, ponos mu brani, da bi govoril | drugače | in se podal.« »Kaj nisem bil zadosti | A |
zdajle stopil med nas, pa bi se tudi vi čisto | drugače | menili,« se je Matevžek poredno smehljal. »Vsakomur | A |
marsikdo pravi tako; tudi jaz sam ne mislim | drugače. | Mislim, da mi je z obema nogama stopiti v življenje | A |
obrodelno ali zabavno nalogo.« »Z iluminati ni nič | drugače, | le da ti čisto zares hočejo pomesti srednjeveške | A |
« A drugi, ki niso bili Stičani, so vedeli | drugače. | »Nič ne pomaga, Trlepi so danes spet | A |
prišel do Slabeta.« »Da,« je Trlep razumel, »ni | drugače: | ti, Matevžek, moraš tja.« Tako se je | A |
in odkod, vprašam še enkrat.« »Če bi vprašal | drugače, | bi ti povedala; ker pa rohniš in tresoritiš | A |
pot do Slabetovine.« »Nove postave govorijo | drugače. | « »Saj vidiš, koliko se meni zanje.« | A |
« »Ne mislim braniti, samo hočem, da mi to | drugače | poveš.« »Ondan,« je Trlep zardel, »ste | A |
saj že vem vse.« »Tako prosim za zamero, anti | drugače | si nismo mogli pomagati.« »Že prav, | A |
tam, odkar jo je Bog dal iz rok. Če bi bilo | drugače, | bi bila mrtva.« »Če bo še tako dihala | A |
gleda po bolnikih in mu je zmerom tesneje. » | Drugače | bi me ne dali med te reveže, ki so z eno nogo | A |
vsakega črva sproti dobro pohodiš; mrčes bi se | drugače | preveč zaredil.« »O, saj jih pobirajo vrane | A |
bega. Potem pa pojde res za starega, če že | drugače | ne bo moglo biti. »Toda popolnoma v kot ne grem | A |
ter sta podpihovala in se upirala. »Ne bo | drugače, | že vidim.Pa naj ima Marička, ker ne more biti | A |
prinesel prav . / . / stran 43 . / čedno doto, tudi | drugače | mu ni bilo kaj reči.Ali tako je: če hočeš, da | A |
vselej prav hitro, če je samo pomislil, da bi | drugače | na Trlepovini gospodinjila osebenjica. * * | A |
tudi treba dati iz rok še tako krotki ženi.« » | Drugače | dobiš kaj kmalu pisker v glavo, ali pa kako | A |
druge reči ima srce.« »Saj tudi biti ne more | drugače. | Če ti padeta v vodo mati in žena, izvleči najprej | A |
Joj, Nace, pazi!« »Dà, Nacek, le nesi jajca, | drugače | ti jih kdo drugi.Ali kmalu izfrfraj iz gnezda | A |
raztegni!« »Dva moža, trdna in pravih rok, sem; | drugače | ne gre!« »Zakaj ne, no?« | A |
bi te dali za nekaj časa kam na rejo!« »Da, | drugače | boš težko prišel spet do prave sape!« Čudno | A |
ne zve; prašičem pri sosedu le zavdaj, če se | drugače | ne moreš maščevati; ‒ posebno pa ne zamudi onih | A |
pazi, pazi in taji, skrivaj v temo in noč, ker | drugače | bi bil lahko joj in Bog pomagaj!... Močno jih | A |
madeže svoje vesti in umiti svoje srce, kako | drugače | bi znala živeti, kako varčevati s svojimi viharnimi | A |
Še čudno bi se jim bilo zdelo, če bi bilo | drugače. | Za Manine muhe se niso več dosti brigali. | A |
na mestu ubije, ‒ za otrokoma moram in moram; | drugače | znorim!« »No, če že res hočeš čez lužo, bova | A |
Samo par let, pa se vrnem. Potem, če Bog da, bo | drugače. | « »Doma ostani, bova že kako!« | A |
je videl konec. Ali odslej je bilo z njim | drugače. | Prej bi bil vrgel vinar v zrak, pa bi bil kamen | A |
usmiljenja,« sili Brnad in pije. »Kaj pa ti | drugače | delaš prav za prav, Brnad žejni?« se smeje Matija | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |