nova beseda iz Slovenije

drugače (2.201-2.300)


Tomaž ne stakne.’ Ravno tako je govoril in nič      drugače!     « »Prasica, dejal je!« tulil je Ručigaj  A
pravim, santo padre,« kričal je, »in ne besedice      drugače!     Naša gospoda je hudič, in mi moramo večno zveličanje  A
grobu, kjer je hladno, mokro in temno. Kako vse      drugače      je, če te umori rdeče vince!Kot bi trenil, si  A
oni z repi okrog ušes. O Slovencih ni nikdar      drugače      govoril kakor s to psovko. »No, lepa družba  A
ker ga je podkev malo otiščala. Res, sreča,      drugače      bi ga gospod še ne ukrotil!« »Pojaj mu muhe  A
morate torej, če se mi pri vašem imenu ne godi      drugače;      saj vas do danes niti poznala nisem!« Razsrdil  A
mi do vse stvari ni prav nič. A kontesa mi      drugače      ne da miru!« »Kakor ukazujete, ekscelenca!«  A
odgovori proseče, »da je po mojem, bilo bi vse      drugače,      vse drugače!« »Zdaj je dognano!« reče hči zamolklo  A
proseče, »da je po mojem, bilo bi vse drugače, vse      drugače!     « »Zdaj je dognano!« reče hči zamolklo, »in drugega  A
»To vam je bil Gregor Lesovéj, praded vaš,      drugače      vrste junak, hi, hi!Oj, ti časi, oj, ti časi  A
spregledali Polikarpu Khallanu njegove grehe, ker      drugače      ne vem, kako naj izhaja na onem svetu pred svojim  A
pa ti študentje niso slabo živeli; če ni bilo      drugače,      zginilo jim je pod palec še celo tuje imetje  A
premilostljivi škof, kadar pride tu sem, stanuje vse      drugače      kakor mi na Visokem, ki smo revni in zadovoljni  A
nisva ničesar odgovorila, je še vpil: »Prav,      drugače      ne bo reda na Visokem!Tvoj oče, Izidor, in pa  A
in enako me je oče učil; Bog pa je potem vse      drugače      obrnil. Ko sva se bila vrnila iz Davč in ko  A
in če bi bil ti na mojem mestu, bi ne delal      drugače.     Tudi ti bi brodil po svetu, da bi pristradal  A
naj noč in dan vlečejo kožo z njega! Kako      drugače      bi bili živeli, ko bi bila božja roka poprej  A
Loko? Le pojdi v Loko, ali marsikaj je postalo      drugače!      Jeremiji ne bo všeč, pa se ne da popraviti!  A
branil sem se, da se visoški gospodar ni mogel      drugače      pokopati, če ni hotela pasti sramota na njegovo  A
blagajno. Ta me je izvlekla iz vode, ker bi bil      drugače      gotovo utonil. Sv. Florijana dan po jedi sem  A
cerkvenega zida pri malih stranskih vratih. Tudi      drugače      mi deklica ni delala skrbi, posebno ne, ker  A
vse kriči po meni, da so, da so, ker bi jih      drugače      stoletja sem ne sežigali na grmadah!In vendar  A
je odhajal, je še dodal: »Pridi točno, ker si      drugače      takoj v zameri!Pozneje pa pridi povedat, kaj  A
mogočnega gospodarja velike škofije predstavljal      drugače,      kakor ga je ugledalo moje oko tisto popoldne  A
Zapišem, da se je brat Jurij obnašal vse      drugače.     Komaj je voziček obstal, že je stal Jurij pri  A
izpraševanje s trpinčenjem, je čisto gotovo, ker se      drugače      o pošteni sodbi govoriti ne bi moglo!« ‒ tako  A
značilen in je kazal nekaj tistih črt, ki se      drugače      le takrat prikazujejo na obrazu človeškem, če  A
Sklenili smo prenočiti pod milim nebom. Saj      drugače      tudi nismo mogli, ker je najbližji stan ‒ Mrakova  A
stiski si visoki gospod in škof ni vedel pomagati      drugače,      nego da je odposlal posebnega komisarja, svojega  A
življenja, to se zopet vidimo ob letu. Če pa je      drugače      sklenil Oče nebeški, tedaj se ozirajte v jasnih  A
katoliškega mašnika, katerega bi morala sovražiti.      Drugače      ni mogla, nego da je polglasno zajokala in si  A
stiskajo noge, obešajo te in mučijo tako in      drugače;      potem pa si mehak in poveš vse, kar si skrival  A
cerkve, ker je bilo jedro v njem še zdravo.      Drugače      bi ne bil svaril bratov, naj ne umoré bolnika  A
govori iz tebe,l deje kanonik, mtoda govorila bi      drugače,      da zajemaš iz čistega in neskaljenega vira prave  A
stregli? Pa vas je vsekala ‒ ali bi storil človek      drugače,      če mu hočejo vzeti življenje?Vse na svetu se  A
prècej od prvega trenutka, da bo tako in nič      drugače?     He!   A
trpljenje sta ji neprestani družici. Še dandanes ni      drugače,      in v dobi, ko je živel kanonik Amandus, bilo  A
gospod Andrej. Taka je, in kdor pravi, da je      drugače,      ta laže!Vsaj pri nas kmetih je taka, kako pa  A
obilosti; samo ob velikih praznikih smo jedli meso,      drugače      pa nam je dostikrat pošla sol in v mošnjici  A
zaradi tega dežnika sem dobil ženo, ki bi je      drugače      ne bil dobil. Po maši sem stal pred cerkvijo  A
neprestano režala vanjo in ji pripovedovala, da bo      drugače      prav gotovo beračila na stare dni.Kako bi se  A
vežnih vratih metal na dvorišče. Kaj sem hotel      drugače.     Čemu pa bi stradal, ker nimam svojih otrok!   A
šip, pa da se ne ustavi niti za hip, ker jo      drugače      tako premikasti, da nobena neumnost več v glavo  A
zbegan, boječ, pa za hip sem pozabil na oliko, ki      drugače      nosim vedno skrbno jo s seboj, kot najbolj dragoceno  A
srcu, najdražji! ‒ ti ne morem odgovoriti nič      drugače,      kot sem ti maloprej,« je še vedno gonila svoje  A
Saj si že,« se je Ditrik smejal. »Pa znam še      drugače.     « »Zakaj?  A
Lanišč. V gradišču naj jih zadržijo čez noč,      drugače      nam bi drevi utegnili skaziti opravek s tovorniki  A
podiraš staro hosto. . / . / stran 28 . /      Drugače      nič hudega noče ljudem, druži se z njimi pa  A
Bržkone,« je Krištof pokimal. »Saj ne morem      drugače.      Prime te in iti moraš.  A
Trebnje, so se podili le za zverjadjo po hostah,      drugače      jim ni bilo kaj reči.« »Res, ljubili so sestro  A
Živka in Hotimir naj se brž brž vzameta! Hotimir      drugače      ne bo imel miru, še na grad bi ga utegnili poklicati  A
ljubezni. »Ne, Zlebor ji danes ni več nevaren,      drugače      njen oče ne bi šel v Dedni dol,« je pokojneje  A
najbrž uporni in nepokorni.« »Ljubezen uči      drugače,      vera ima druge zapovedi, življenje ne mara ničesar  A
samostance! Nekdaj, dobro še pomnim, je bilo      drugače.     Samostanci so živeli v veselju božjem in uživali  A
ogovarjal patra Heranda. »O, včasih je bilo      drugače,     « se je spominjal naglas. »Ljudje so se zbirali  A
da boš dobro hodil, tegale bom pa nesla, ni      drugače.     « »Še vzdigneš ga ne, nikar da bi ga nesla!«  A
nikoli več ne spustijo.« »Ampak posihmal bo      drugače!     « se pater Herand ni mogel več premagati, taka  A
. / stran 100 . / »Do zdaj je bilo zmerom      drugače;      če si vsaj malo zateptal, so ti pustili vse  A
ogovoril tisto Živko. Posihmal pa mora biti      drugače!     Nevestno davščino bom pobiral po stari šegi naše  A
vprašala Mihaela. »Po betici mi zveni še nekoliko,      drugače      pa ni sile.« »Prav je tako, le trden bodi in  A
nič. »Kolikor veni, nihče ne bi bil storil      drugače,      kakor sem jaz,« je sklenil svojo očitno spoved  A
ravnal, da veš!« »Seveda vem, pa nisem mogel      drugače!     « se je Majnhalm otepal. »In precej je treba  A
vsaj upiral si se mu skrivaj lahko. Z menihi bo      drugače;      zamašujejo te ali pa s točo in sušo kaznujejo  A
naposled pa vzdihnil: »Pa naj jo vzame!« »Saj      drugače      ni mogoče!« se mu je Henrik posmehnil. XIII  A
zajec ti, kaj bi nemara tekel za psom?« »Ne bo      drugače,      res bom moral stopiti po Budislava in njegove  A
haha, tako velja, naj jo ima, če mu žilica      drugače      ne da!« Častitljivi prelat je bil prav dobre  A
ki se je dosti križal s tlačani, zdaj in znal      drugače      pomagati, če ni hotel, da se mu upro vsi. Trlep  A
spustil dol. Drugi dan tudi tako, tretji dan nič      drugače.     Spustil se je sam dol.  A
»Če bi se vsak postavil, marsikaj bi bilo      drugače!     « so mladci modrovali med seboj. »Jaz bi ga bil  A
»Saj res!« mu je sosed pritegnil. »Zakaj bi      drugače      delali mi?« »Da bi živeli bolje!« jih je opat  A
dela se tako, ponos mu brani, da bi govoril      drugače      in se podal.« »Kaj nisem bil zadosti  A
zdajle stopil med nas, pa bi se tudi vi čisto      drugače      menili,« se je Matevžek poredno smehljal. »Vsakomur  A
marsikdo pravi tako; tudi jaz sam ne mislim      drugače.      Mislim, da mi je z obema nogama stopiti v življenje  A
obrodelno ali zabavno nalogo.« »Z iluminati ni nič      drugače,      le da ti čisto zares hočejo pomesti srednjeveške  A
« A drugi, ki niso bili Stičani, so vedeli      drugače.      »Nič ne pomaga, Trlepi so danes spet  A
prišel do Slabeta.« »Da,« je Trlep razumel, »ni      drugače:      ti, Matevžek, moraš tja.« Tako se je  A
in odkod, vprašam še enkrat.« »Če bi vprašal      drugače,      bi ti povedala; ker pa rohniš in tresoritiš  A
pot do Slabetovine.« »Nove postave govorijo      drugače.     « »Saj vidiš, koliko se meni zanje.«  A
« »Ne mislim braniti, samo hočem, da mi to      drugače      poveš.« »Ondan,« je Trlep zardel, »ste  A
saj že vem vse.« »Tako prosim za zamero, anti      drugače      si nismo mogli pomagati.« »Že prav,  A
tam, odkar jo je Bog dal iz rok. Če bi bilo      drugače,      bi bila mrtva.« »Če bo še tako dihala  A
gleda po bolnikih in mu je zmerom tesneje. »     Drugače      bi me ne dali med te reveže, ki so z eno nogo  A
vsakega črva sproti dobro pohodiš; mrčes bi se      drugače      preveč zaredil.« »O, saj jih pobirajo vrane  A
bega. Potem pa pojde res za starega, če že      drugače      ne bo moglo biti. »Toda popolnoma v kot ne grem  A
ter sta podpihovala in se upirala. »Ne bo      drugače,      že vidim.Pa naj ima Marička, ker ne more biti  A
prinesel prav . / . / stran 43 . / čedno doto, tudi      drugače      mu ni bilo kaj reči.Ali tako je: če hočeš, da  A
vselej prav hitro, če je samo pomislil, da bi      drugače      na Trlepovini gospodinjila osebenjica. * *   A
tudi treba dati iz rok še tako krotki ženi.« »     Drugače      dobiš kaj kmalu pisker v glavo, ali pa kako  A
druge reči ima srce.« »Saj tudi biti ne more      drugače.     Če ti padeta v vodo mati in žena, izvleči najprej  A
Joj, Nace, pazi!« »Dà, Nacek, le nesi jajca,      drugače      ti jih kdo drugi.Ali kmalu izfrfraj iz gnezda  A
raztegni!« »Dva moža, trdna in pravih rok, sem;      drugače      ne gre!« »Zakaj ne, no?«   A
bi te dali za nekaj časa kam na rejo!« »Da,      drugače      boš težko prišel spet do prave sape!« Čudno  A
ne zve; prašičem pri sosedu le zavdaj, če se      drugače      ne moreš maščevati; ‒ posebno pa ne zamudi onih  A
pazi, pazi in taji, skrivaj v temo in noč, ker      drugače      bi bil lahko joj in Bog pomagaj!... Močno jih  A
madeže svoje vesti in umiti svoje srce, kako      drugače      bi znala živeti, kako varčevati s svojimi viharnimi  A
Še čudno bi se jim bilo zdelo, če bi bilo      drugače.     Za Manine muhe se niso več dosti brigali.   A
na mestu ubije, ‒ za otrokoma moram in moram;      drugače      znorim!« »No, če že res hočeš čez lužo, bova  A
Samo par let, pa se vrnem. Potem, če Bog da, bo      drugače.     « »Doma ostani, bova že kako!«   A
je videl konec. Ali odslej je bilo z njim      drugače.     Prej bi bil vrgel vinar v zrak, pa bi bil kamen  A
usmiljenja,« sili Brnad in pije. »Kaj pa ti      drugače      delaš prav za prav, Brnad žejni?« se smeje Matija  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA