nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Umirajoči ljudje, poved v sobesedilu:
Ležala mu je z neprijetno težo na dnu srca; pozabiti ni mogel nanjo v nobenem trenotku; čez vsako veselo uro mu je razgrnila svoje mračne sence. Drugače je bil pošten in dostojen človek; živel je tisto enostavno, dolgočasno življenje, kakor ga živi večina ljudi.
Govorila sva nekoč zelo živahno; ozrl sem se slučajno skozi okno in takrat je prišla mimo lepa ženska.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani