drugače (1.201-1.300)

prepričana, da greš sreči naproti - potem bi	drugače	govorila.Razodenem ti, nerada, toda iz ljubezni	A
Tako so sklepali nekateri. Drugi so trdili	drugače.	»Za nos jo je vodil.	A
resnico. Se odvadi te stvari, ker ga je taka šola	drugače	izučila.« Tako je odgovoril Silvester, ko je	A
»Nocoj pa ne na okno!	Drugače	napravim.« Z glasnimi in prešernimi	A
in postal zgovoren, ni mogel umeti tega molka	drugače,	kakor da sta jezna. »Prijatelji bodimo	A
gledal v poko na stropu. »Veš, Boltežar, ne bo	drugače,	da poterjava očeta za doto.« »Ne bo	A
Kakšna izba! Vse, kot sta pustila, in vendar vse	drugače.	Belo postlani postelji, pomita tla, šopek, ki	A
mu obrnila hrbet in odšla, vendar nisem mogla	drugače,	kot da sem se tokrat ozrla jaz: stal je kot	A
posumila, se vmes kdaj obrnem in zadiham malo	drugače.	Bo, bo!	A
Ivan misli. Vedela je, da bo res tako in da	drugače	sploh ne more biti.Zgroženo je zaslutila, da	A
je odvrnila in se prisilila, da je dodala: »	Drugače	te sploh ne bi imela rada.Tak, kakršen si, si	A
zaradi tiste nemščine in sploh. »Iti moraš,	drugače	bo kaj narobe,« sem dodala. Oče se je	A
sebe, kajti klopi so bile postavljene čisto	drugače,	kot sem jih bila vajena iz osnovne šole: stale	A
taka prekla, da je moral stati čisto sklonjen,	drugače	bi mu segal vrhnji tram na pragu prav do oči	A
nezmotljiv vtis, da je nesrečna in da ji pijača,	drugače	kot nekaterim razočaranim ljudem, ne pomaga	A
tako pomembnem pogovoru s Tinko pa ni mogla	drugače,	kot da se je razkrila. Nehote sem se	A
Pomolčal je in dodal: »Preneumen je,	drugače	bi nam že prej kaj škodil.« Visoki je	A
življenje, je vse drugo manj važno; ne more biti	drugače,	kot da je vse drugo manj važno.Naj jo ozmerjajo	A
Razumem jo. Ni mogla	drugače.	Nobena druga na njenem mestu ne bi prišla iz	A
njenem mestu ne bi prišla iz tiste brivnice	drugače	kot pred naperjenim revolverjem. Zdaj se pa	A
če kateri misli, da bi lahko ukrenili kako	drugače.	« Nenavadno, kako so fantje molčali,	A
bodo ukrenili skupaj, pa naj se konča tako ali	drugače,	bo z njimi ukrenil tudi on. Zaupal jim je neomejeno	A
Zakaj me ne razumeš, Ivan? Jaz ne morem	drugače.	Jaz sem ženska.	A
»Ana, ne zameri. Sama veš, da ne morem	drugače.	« Vsi v šotoru so gledali in poslušali	A
»Zamerim ti! In tudi ne reci, da ne moreš	drugače.	Ti samo misliš, da ne moreš drugače!«	A
moreš drugače. Ti samo misliš, da ne moreš	drugače!	«Z voljo se je pomirila in povzela, in njen glas	A
obsojala za to razumevanje, da Ivan res ne more	drugače.	In spoznala je, zakaj ji je že ves čas stiskala	A
Izdani so bili, pa konec.	Drugače	jih tam gori nikdar ne bi našli - ali pa bi	A
podlasica in tiho čakam; vmes se kdaj obrnem in	drugače	zadiham, da onadva ne bi kaj posumila.Vem, da	A
moral začeti dopovedovati čisto od blizu, ker	drugače	ne bo ne slišala ne razumela, in dodal: "Vsak	A
ustvarila svoje mnenje. No, Bog gotovo je,	drugače	ne bi hodili v cerkev, kamor sem jaz vedno šla	A
bi se vse izpolnilo. A kaj, ko vedno pride	drugače,	kot pa si človek vroče želi.In kako je vedno	A
vendar so poletja mojih dekliških let dišala	drugače	od sedanjih.Vroče je bilo vedno, a tiste davne	A
okrog sebe poravnam in pogladim, vendar ne morem	drugače,	kakor da vselej opazim, da je to združeno z	A
vem, kje naj začnem.« »Nekje moraš začeti,	drugače	ne boš nikjer končala,« je rekel Miloš in ubral	A
želje, ki bi lahko vzbudila njeno; ne dosti	drugače	kakor malo prej konček materine dušice, le da	A
tem ozračju počutila veliko bolj varno kakor	drugače,	zato se je upala tudi malo pogledati po predavalnici	A
lahko se je pomudila na obrazih, ki jih je	drugače	srečevala le bežno ali pa se jim je celo neopazno	A
kako je bilo v resnici, ker pripoveduješ vsakič	drugače.	«Tine je pobesil oči in v hipu je dobil čudno	A
Hvala bogu. Zdaj bo vse takoj	drugače.	Odleglo mi bo.	A
Tega zdajle ne ve. Moški, in glas je moral	drugače	imeti močan.A ko je zakričal:	A
Ljuba moja Veronika, odhajam, ker ne morem	drugače.	Ne vem, ali Te bom še kdaj videla ...	A
poslovilnem pismu? ‘ Najbrž se ji ne godi dobro,	drugače	bi bila to že zdavnaj storila.’ -Pošilja ti	A
Vsa se treseš. Vzemi se v roke, ker se bo	drugače	slabo končalo ...Kaj tekaš sèm in tja?	A
Potem si je rekla, da najbrž še ne, ker bi jo	drugače	grozno skrbelo.Še ne takoj ...	A
druge kakor zanjo, bo začela vse na novo in	drugače.	A zdaj naj še bo, kakor je; od kod naj ve, da	A
Pa moram.	Drugače	sploh ne bom vedela, ali naj še čakam ali ne	A
jutri prinesla nazaj.« »Ne pozabite, ker bo	drugače	zamudnina, saj veste.« ‘Povsod samo gledajo	A
Velike oči. Temnejše kakor	drugače.	Bel obraz, upadel, droban.	A
presurov zate. Moraš se ojekleniti, ker ti bodo	drugače	na vsakem koraku odpovedali živci.«Martina je	A
pove, ker si ti vajino razmerje predstavljaš	drugače,	po starem, idealno, v smislu večne ljubezni	A
je, da sem vedno na preži, ker ne vem, kaj bi	drugače	že bilo z menoj.Tako me pa ne boste, o, ne!	A
Veronika,« je rekla Martina. »Danes je vse	drugače,	in tudi ti me ves čas begaš.Ne vem, kako to	A
tebi nisem rekel prvi. Ampak tebe sem imel rad	drugače.	Kakor otroka, ki je potreben nežnosti in zavetja	A
»Glava?« »	Drugače	je.Prej me je vedno zbadalo v senceh in nad	A
sestavljale celote, ki s svojim izrazom tako ali	drugače	oblikuje človeka.Tega na obrazu moškega nasproti	A
»Ne.« »Pokažite,	drugače	ne bom vedel.« »Pustite me.«	A
da se pokaže, kako bi vas lahko pozdravili.	Drugače	ni mogoče.Zdravi bi pa vendar radi bili, ali	A
»No, vidiš!« »Ne,	drugače	grozno ... Ona misli, da ji je grozno pri srcu	A
ona posebno mesto in bo na vrsti pozneje in	drugače.	Martino je zazeblo.	A
končno povedala teta Rozi, »malo sfantazirana,	drugače	pa dušica.«Veronika se je zasmejala.	A
teto ogovoril z ljubečim vzdevkom, ki ga je	drugače	uporabljal samo v njuni kuhinji in pred najintimnejšimi	A
igram, bi si tudi kupil avto, ampak bi se malo	drugače	obnašal!Vse bi povabil v avto in bi peljal,	A
Še se ga spomnim, pogosto. Ampak	drugače.	Ost je odbita.	A
Da sploh ni opazil ... da ni Veronike.« »Ja,	drugače	pa vse vidi, ko jastreb je!« »Ga je že omrežila	A
ko gre v resnici vse po ustaljenih tirih, in	drugače	niti ni mogoče, čeprav vsak misli, da bo pač	A
Vrnila se je že napravljena. »	Drugače	se bo vso pot kisal ...Ampak, joj, kakšni so,	A
Ne morem.	Drugače	bi šel, res.« »Poglej se, čisto zelen si in	A
zaradi angleških stavkov z Japcem, ker me bo	drugače	jutri budil ob nečloveški uri, in bo še rekel	A
domov ne drugam. Prva leta je bilo vse čisto	drugače.	Danes pa ...	A
šofer dober tempo v kolesih. Pri našem poslu	drugače	nikamor ne prideš.Vsak bedak od konkurence te	A
čeprav bi moral paziti na cesto. A ni mogel	drugače.	Vabile so ga, mamile, vlekle k sebi.	A
»Tako je, vidiš,« je rekel. »	Drugače	kakor s kolom po glavi danes ne prideš nikamor	A
svoje posle, pokrepčali smo se že, in če ni šlo	drugače,	tudi napili, se ti on prigunca izza vogala in	A
Ampak dolgo jih ne bo več ne gledal ne poslušal.	Drugače	si bo uredil življenje.Ustvaril si bo dom.	A
moraš vztrajati, naprej in naprej. Kako pa kaj	drugače?	Prisedi, no, ne bodi takšen!«	A
se ti plete po glavi. Tvoji možgani delajo	drugače	kakor naši.No, voziš pa dobro, krivice ti nočem	A
pridržka? Če ga bo ljubila vedno bolj in vedno	drugače?	Če bo gledala, da ob njej ne bo pogrešal ničesar	A
da v tem primeru niti ne bi opazila. Pa še	drugače	ti bom to pokazal.Čeprav ti tega ne boš mogla	A
ali tableta in kava, sledi brinjevec. Če ni	drugače,	tudi stara slivovka, ampak mora biti čista.	A
domov, bo s seboj peljal Tončko. Ne more biti	drugače,	kakor da jo bo tudi mama imela rada.	A
je spoznal, da ga mora sila previdno prijeti,	drugače	ga na miren način sploh ne bo spravil v avto	A
nasilen obenem, da mu ga je Tine moral brž vzeti,	drugače	bi ga bil vsega polil.Oni Janez, ki je ves ta	A
Vsakdo se mora vsaj kolikor toliko naspati,	drugače	se ne da delati, ne?Šofer še sploh!	A
nosil ... Zatisnil bi oči, a ne sme, ker bo	drugače	zamudil najvažnejše ... O, madona!	A
Slišiš? Avto morava postaviti pokonci,	drugače	ne prideva do Tineta!Kako naj vzdigneva avto	A
Grem po zdravnika.« Sprevidela je, da ne more	drugače.	Odšla je z urnimi, neslišnimi koraki, samo krilo	A
jo drugi zaradi tega obsojajo ali pomilujejo,	drugače	ne zna živeti, in če ji je pri tem sojen večji	A
sem pozabil, da za gospodarja Belega dvora čas	drugače	teče ...« »Ne čvekaj, povej hitro, kaj	A
»Kaj me brigajo tvoji otroci! Poberi se,	drugače	se spozabim ...« Lovrek se je komaj utegnil	A
ramen, bil sem res lahkomiseln in nespameten,	drugače	bi bil pač občutil nevidne mreže okrog sebe	A
vašemu propadanju in vas ni znala prepričati	drugače	kakor z zaman prelitimi solzami ...Ali veste,	A
se spet vrnem?« »Ej, saj bi lahko ukrenili	drugače.	Javite se sodniji!	A
hranite in skrivaj pomagajte mojim ... Saj veste,	drugače	me izslede ...« »Rad vam ustrežem.	A
ne,« je menila teta, »a kaj hočete, ko vas	drugače	ljudje obirajo.« »Ubožca,« je rekel	A
deček, »meni morate zdaj že do konca povedati,	drugače	vam sploh ne zaspim.« Ko je bila teta	A
Ampak nikar si jih ne želi! Pišejo se kakor mi,	drugače	pa nič več ne vedo, iz čigavega rodu izhajajo	A
mnogo ni rabila, še preveč ji je vsega hodilo.	Drugače	pa je bilo zdaj z otrokoma, katerih krepki tek	A
koga bi se naj bila pečala in ubijala? Zdaj je	drugače;	zdaj je nastopila živa potreba in pa, mladina	A
dalo sklepati, da si je premislil ali se kako	drugače	izmuznil maščevalni roki pravice - če se revežu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani