»Veš, Lovrek, mi Gradniki smo čudne krvi, nekoliko trmasti, nekoliko prevzetni in močno zamerljivi. Z vajinim dedom, Bog mu daj dobro, saj je bil izvrsten človek, sva se nekoč hudo sporekla in potem nisva več našla poti drug k drugemu. Malce preponosen je kajpak bil na svojo bogatijo ...«