dobro (3.701-3.800)

Miklausin je bil danes središče velike družbe, zato	dobro	razpoložen, skoraj razigran. Nemara	A
fante ...« »Lažete, da, lažete, in vi tudi prav	dobro	veste, da lažete.Dobro veste, da je vaš pridni	A
lažete, in vi tudi prav dobro veste, da lažete.	Dobro	veste, da je vaš pridni Ulrik mene hotel suniti	A
suniti v jez, a je po nesreči sam padel vanj.	Dobro	veste, da sem ga jaz potegnil iz vode, ko je	A
vsem vašim pobalinom zdrknil pogum v hlače. In	dobro	veste tudi, da so pozneje s svojim učiteljem	A
ga pobil na tla. O, v tem trenutku je tako	dobro	razumel očetovo dejanje, zakaj ista slepa jeza	A
Zgoraj so še ena vrata, ki so zaprta.	Dobro,	zdaj je konec, zdaj se izpolni kazen ...	A
proti ognju. Tema ga ni ovirala, saj je pot	dobro	poznal.Od hleva je priskakal Čujež, vendar ga	A
katera mu je Lovrek odgovarjal v okorni, vendar	dobro	razumljivi nemščini.Njun razgovor je zmotil	A
vseeno poprej umakne za gosto ruševje, ki ga	dobro	skrije. Nato pobere kamen in ga z vso močjo	A
gospodarja pri klepanju kose pred hišo, odkoder se je	dobro	videlo na travnik, kjer so vsi domači obračali	A
zvečer zbrala na Gradišču vesela družba, da z	dobro	večerjo proslavi vrnitev izgubljenega sinu,	A
silo lomil slovenščino, sta se z Lovrekom prav	dobro	sporazumevala.Neutrudno ga je učil in mu kazal	A
ovoodkopanem vhodu pod stolpom. Obe skupini sta bili	dobro	preskrbljeni z vrvmi, cepini, sekirami in drugim	A
kakor ste rekli, gospod učitelj! Vem, da ste vse	dobro	premislili. Na vas se zanesem bolj kakor na	A
ijateljstvo. Oni so prinašali v družbo razigranost in	dobro	razpoloženje, prepevali so in se šalili, dražili	A
koristnejše opravke. Zaveda se namreč - to mi je	dobro	znano iz najinih pogovorov -, da človek ne sme	A
da bi pozabil na svoj veliki cilj, ki ga vsi	dobro	poznamo! Dragi Lovrek, ob tvojem osemnajste	A
razodenem Janezu. Doslej sva trkala samo na pamet in	dobro	voljo, zdaj sva jih nameravala zgrabiti na občutljivejšem	A
Vendar tega ne maram! Vi meni	dobro	ceno, jaz vam dobro blago!« »O presneti	A
tega ne maram! Vi meni dobro ceno, jaz vam	dobro	blago!« »O presneti fant,« zarobanti	A
je stal na vrtu, kajti Janez je bil že pred	dobro	uro oddrdral v Toplice, teta je šarila v kuhinji	A
pogledala s svojimi dobrimi očmi, ki so tako	dobro	razbirale srce. »Voziček je potemtakem odslužil	A
»Gospodična Vida!« V temi se ni	dobro	razločilo, zato je morala počasi in tipaje izvleči	A
»Lovrek, hvala ti za zaupanje! In zdaj	dobro	poslušaj, kar ti povem, čeprav se ti bo čudno	A
meja, preko vseh predsodkov. Zate, Lovrek, vem	dobro,	da si in boš vedno član te edine zares plemenite	A
prepričan si lahko, da te bosta Janez in Polonica	dobro	nadomeščala.Za znižano šolnino in oskrbo v šolskem	A
znanje. V marsikateri snovi je bil že od prej	dobro	podkovan, mnogokje pa mu je manjkala potrebna	A
Njegov oče, trgovec s sadjem v Amsterdamu,	dobro	pozna naše kraje, ker pogosto kupuje sadje v	A
grof s šibkim glasom. »Nikar ne odkimavaj,	dobro	vem, da je slaba z menoj.Ravno zato sem te poklical	A
odstotek čistega dobička, če bi se pršilnik	dobro	obnesel.Lovrek je ponudbo z veseljem sprejel	A
njegovim sinom. Saj mu ni bilo znano, kako	dobro	si ga je trgovec ogledal in kako vešč poznavalec	A
In kako zal je Lovrek, meni sestra. »	Dobro	izgledaš, Polonica.Kar ponosen sem nate!«	A
vrnitvijo bi ne bila rada umrla. Zdaj je vse	dobro,	še bolezen se mi nemara izboljša.Nekaj let bi	A
zatrdil nečak in jo toplo poljubil na uvelo lice.	Dobro	ženico je ta neobičajni izraz njegove ljubezni	A
deklo -, še bolj poslabšale, je bila zasluga	dobro	uspevajoče gostilne.Ko je vrt odpovedal, jih	A
Urbančičeva žena jim je postavila na mizo	dobro	kosilo, med katerim je mladenič z ugodjem opazil	A
njegovih ustnicah je plahutal nevaren smehljaj. »	Dobro!	Ne bo ušel kazni.	A
fantje iz vasi so se pod Lovrekovim vodstvom	dobro	izurili: s strokovnjaško skrbjo so polagali	A
že je sklenil, da jo mahne ob Ložnici peš v	dobro	uro oddaljeni Razbor.Morda se na poti pokaže	A
je presrečen odzval in natihem blagoslavljal	dobro	teto. Bližnjica ju je povedla k Ložnici	A
tujini spoznal njihovo učinkovitost -, pač pa	dobro	blago, ki se je hvalilo samo. Lovrekovi	A
vodo si ga prosil, ko ti jo nalašč odvaja.	Dobro	sem slišal.Tu pa že ne kupim več, še za desetico	A
opomogel Miklausin in se na ves glas zakrohotal: »	Dobro	ste jo potuhtali, mladi gospod! Podpiram, kajpak	A
Potem me bo tolažila zavest, da je moj denar	dobro	spravljen.Za narodov blagor človek marsikaj	A
ga je prekinil Lovrek z okamenelim licem. »	Dobro	vem, koliko je vreden Beli dvor. Zame, ki sem	A
Zato pa, draga gospoda, kar tiho!	Dobro	poznam dejavnost teh skromnih in nesebičnih	A
priznavajočim nasmehom spraševal, ali so škrici	dobro	brusili pete.Od vsega pa je bilo najpomembneje	A
»Opozarjam na možnost goljufije ...« »Ej,	dobro!	« ga je zavrnil učitelj. »Prepustimo izvršitev	A
Da, v tem je bilo jedro spora. »	Dobro.	Strinjam se,« je sodnik nazadnje le pristal na	A
Obogatel bi, se vrnil in kupil Beli dvor ... Za	dobro	kupnino bi ga skopuh takoj prodal, o tem je	A
»Najprej te pretepemo!« mu zagrozi Ulrik. »	Dobro,	dobro!Pretepimo ga!« povzame zbor in pritisne	A
Najprej te pretepemo!« mu zagrozi Ulrik. »Dobro,	dobro!	Pretepimo ga!« povzame zbor in pritisne bližje	A
Kako slabo poznaš svet! Zapomni si	dobro:	dokler smo močni, se nam bodo globoko priklanjali	A
pokopljimo sovraštvo! Vi ga pokopljite, in vse bo	dobro!	Jaz se samo branim.	A
učitelja, slutil resnico in se je natihoma bal. »	Dobro,	morda se ti je takrat zares zgodila krivica	A
sovraštvo pa pokopljimo, kakor sem že rekel.« »No	dobro!	Kako si predstavljate pokop?	A
Moj odgovor je kratek: nikoli!« »	Dobro	premisli, fant!V pogubo siliš!«	A
nenadnega napada. »O, jaz sem potrpežljiv, ker	dobro	vem, zakaj bi se nas Gradnikov tako radi znebili	A
njegova usta razklenila v grdem smehljaju. »	Dobro,	dobro, mladi gospod!Vaše besede so me oprostile	A
usta razklenila v grdem smehljaju. »Dobro,	dobro,	mladi gospod!Vaše besede so me oprostile nekih	A
obroč, ki je doslej opasoval njegovo srce. Kako	dobro	dene, zaupati se prijatelju! Stanko	A
Stanko zagotovo že v Razborju ... Kako bo opravil,	dobro	ali slabo ...?Popoldne, če Bog da, se najdeta	A
Kaj neki hočeta? Saj se je šele pred	dobro	uro javil na orožniški postaji ...Ponovna preiskava	A
»Dovolite mi ostati vsaj do večera!	Dobro	me poznate in veste, da ne bom pobegnil. Pustite	A
svojimi srditimi očmi, toda na dnu duše se	dobro	zaveda, da stoji pred ljudmi kot klavrn in nečasten	A
uslišal ... Vida je prišla, prišla je, vse je	dobro	...Zakaj žaluje in obupuje?	A
olajšanja, ko se pojavi pred njimi kopica lesenih,	dobro	skritih barak.Strehe so na debelo pokrite s	A
ker mi manjka častnikov, toda zapomnite si	dobro,	da zahtevam v službi vestnost in da tudi najmanjšo	A
zavetje pred sovražnimi granatami in minami. Kako	dobro	je Lovrek poznal to naporno delo!Koliko časa	A
polotok silil proti sovražni črti. Odtod si	dobro	razločil med bojnima črtama se razprostirajočo	A
obmetavajo z železjem, kmalu bodo pa nas ...« Ni še	dobro	izgovoril, ko je nedaleč od njih, prav za laškimi	A
toda strogim glasom: »Gospod poročnik, drugič	dobro	premislite, preden se spet osramotite pred moštvom	A
zemljo. Tako je zapovedano utrjevanje zakopov	dobro	potekalo, vendar je Lovrek kljub temu začutil	A
»S teboj pojdem.« »	Dobro.	V prihodnjih dneh se pomeniva o vseh podrobnostih	A
»Tudi načrt že imam ...« »Ej, to je	dobro!	Vse mi poveš, ko bova sama.	A
vohun se je medtem prikradel nekoliko bliže. »	Dobro	si se domislil!« je slišal poročnikov glas.	A
pregrade v smeri laške bojne črte, se je nahajalo	dobro	skrito strojniško gnezdo, obvladujoče obsežno	A
kakor da prihajajo iz globokega vodnjaka. »Le	dobro	se naspi, Miha!Kdo ve, kolikokrat še ...«	A
sebi, zakaj ga izpušča iz nastavljene pasti. O,	dobro	je vedel, le priznati si ni maral: ni mu bilo	A
»Razumem, da mi težko verjameš. No,	dobro!	Poslušaj!	A
»Saj ne poznaš mojega očeta!« »	Dobro	ga poznam, morda celo bolje od tebe, a po najinem	A
Domov, k očetu moram ...!« »No,	dobro!	« je obzirno popustil Lovrek, ko je spoznal,	A
sili dalje, dalje. Smer se mu zdi prava, na	dobro	srečo, na božjo pomoč beži ...Zdaj je menda že	A
»Moj ubogi Lovrek...« »Zdaj je vse	dobro!	Samo, da si pri meni...«	A
Ali še veš, kdaj je to bilo?« »O, prav	dobro.	Takrat, ko si trinajstletni punčki poklonil kito	A
očeta, ki je celo v njem vzbujal sočutje. »	Dobro,	pridem!« je obljubil. »Poprej moram še k sestri	A
tvojih očeh moral biti... Oh, zdaj mi je tako	dobro!	Nikoli še nisem bil tako spokojen in uravnan	A
Bog ozdravi Ulrika?« »Uverjen sem, da pojde	dobro...	« »Samo zavoljo otroka sem privolil v	A
eondorov in 500 avstrijskih zlatnikov.« »Ej, to je	dobro,	to je pa dobro,« se je oddahnil Miklausin.	A
avstrijskih zlatnikov.« »Ej, to je dobro, to je pa	dobro,	« se je oddahnil Miklausin. »Kolikor imaš, boš	A
podpisani pogodbi vam naštejem zlatnike na mizo!« »	Dobro,	imenitno!Jutri ob osmih pride moj voznik pote	A
Razgovor pa ga je bil malone spravil ob vso	dobro	voljo.Ni se mogel načuditi, kako je Ulrik izsilil	A
ni bilo dovolj, tudi sadje je kazalo precej	dobro.	Z mirnim srcem se je oziral Lovrek v gospodarsko	A
pa, če bo v duhovniškem poklicu srečen...?« »	Dobro	ga poznam, saj ni za duhovnika,« je ugovarjal	A
Gradnika pač samo prijateljski posvaril. Sicer pa	dobro	razume ljudsko nevoljo, naveličano vojne...On	A
mramorno ploščo, v kateri - starec se je tako	dobro	spominjal - so dečki ob nedeljah pred začetkom	A
razganjajočega hrepenenja je naglo dodal: »Nu,	dobro!	Pojdiva!«	A
in uslužno odprl jedilničina vrata - o, kako	dobro	jih je poznal vračajoči se gospodar - in pustil	A
na svoje bolno utripajoče srce. »Ali ni tako	dobro,	oče?« »O, dobro, dobro!	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani