Ulrik, ki je z naperjeno pištolo opazoval Stankov pobeg, se ni zganil, čeprav se je čudil samemu sebi, zakaj ga izpušča iz nastavljene pasti. O, dobro je vedel, le priznati si ni maral: ni mu bilo zanj, Gradnika je hotel zasačiti, ujeti in odgnati. Golobov pobeg bo tehtno potrdilo njegove krivde ...