Vidite, kljub svoji mladosti naš godovnjak venomer tuhta in išče poti in sredstva, s katerimi bi izločil sleherni nepotrebni napor ter sprostil svoje in sile drugih za nujnejše in koristnejše opravke. Zaveda se namreč - to mi je dobro znano iz najinih pogovorov -, da človek ne sme biti suženj dela, marveč se ga mora posluževati kot sredstva za višje, najvišje cilje.
Lovreku daje njegova velika mladost pravico do lahkomiselnosti in mladeniške prešernosti, vendar je resen in preudaren, kakor da se ozira nazaj na večletne izkušnje.