dobro (3.201-3.300)

lepimi smrekovimi gozdi. Čeprav se nama je pot	dobro	odsedala, je ni hotelo biti konec. Blizu poldneva	A
povedali, kaka je pot do Celovca in da bova, če	dobro	stopiva, do noči lahko tam. Potoma sem se spomnil	A
tam pod Rupo prazen? Za božič se nama je kar	dobro	obnesel.Vsak svojega rogača sva pricijazila	A
Olje v leščerbi je usihalo, ko sta se ločila.	Dobro	dolgo sta preudarjala, kdaj in kod jo mahneta	A
Saj ni žefran!« Ko je z nabojnikom	dobro	potlačil papir in smodnik, je zavil v polojeno	A
Marsikatero zlomljeno roko je vaškim otročajem	dobro	povezal, pomagal pri bolni živini in preganjal	A
poderem lahko sam. Takoj za jutri mi pripravi	dobro	malico.Prenočevat pojdem pa v planino, kjer	A
zloženih polen. Drugo jutro si je oprtal Jošt dve	dobro	nabrušeni sekiri in zelo veliko ročno žago in	A
tako rešiti čim več polen zase, je moral bukev	dobro	visoko od tal oklestiti.Grčave pritlične veje	A
našel ujetega strica Jošta, ki ga je od doma	dobro	poznal.Prav do njega se je skozi vejevje priplazil	A
ki si je na grdi poti nataknil coklice. Kar	dobro	uro hoda je bilo od koče do Jošta, pa so se	A
so se drvarji podvizali in skrajšali čas za	dobro	četrt ure. Pred podrto bukvijo so se oddahnili	A
enega bi prosil, naj me pospremi do dna.« »	Dobro	je tako.Vodil in opiral te bom jaz.	A
je že trudil s šivanko. Pa mu je rekel: »No,	dobro	že vbadaš šivanko, toda kaj prida se doma ne	A
stran 68 . / Tam mu dobim imenitnega mojstra,	dobro	se poznava na Štajerskem s krojaškim mojstrom	A
mojster ga je bil vesel, ko je videl, kako že kar	dobro	vbada. Ko so se nekega dne ustavile tik pod	A
let na Štajerskem, preden se je vrnil domov,	dobro	izučen krojač in še tkalec povrhu.Dva tovariša	A
imajo skupno ime Žalin. Iz ozke doline vodi	dobro	strma pot, grudasta steza, do vrha.Na vrhu pa	A
»Nič,« je Lenica svojeglavila. Pa je mati	dobro	čutila boleči trn v takem odgovoru hčere. Preteklo	A
omenila že davno, da na vrata orodjarne preskrbi	dobro	ključavnico in naj bo ključ tule v hiši shranjen	A
tudi ročnik. Na njegovem koncu pa je bilo še	dobro	vdelano domače znamenje, ki ga je vanj vrezal	A
kar obrnila se je in hitela k sosedu. Skoraj	dobro	uro je ni bilo nazaj.Potem pa se je vrnila s	A
sam, brezzobi starček, ni bil več kos. Ovce so	dobro	poznale te žepe in se usule krog njega in iztikale	A
sveto daritev, če jim ni pretežko in predaleč.«	Dobro	poznam staro prvo cerkev, kamor so imeli po	A
po planini in iskal bajte ovčarja Nejca. Prav	dobro	sem vedel zanjo.Vrvel sem bržkone petkrat mimo	A
Prihuljeno sem se skobacal skozi vrata, komaj za	dobro	ovco visoka. S pógrada se mi je zarežal ščetinast	A
Marjanica. Nejc je pa v njenem smehu in njenih očeh	dobro	videl, kako ji je všeč. Ko sta naložila, sta	A
ogenj je zanihal in spet še bolj živo zagorel.	Dobro	dolgo sem stal in prisluškoval, dokler si nisem	A
bi pa še sama rada od mrtvih vstala, tako bo	dobro.	« Starček se je obrnil in počasi odšel.	A
je svetila izza drevja streha njegove hiše.	Dobro	je razločil na dvorišču ženo, ko je posipala	A
žalost ali nagajivost ‒ pogum ni bil, to je sam	dobro	vedel.Zamahnil je s klobukom in zavriskal, da	A
zvedrile in sredi čela ni več čutil ščemenja. »	Dobro	jutro,« je pozdravil na pragu, ko je žena devala	A
Matic je bil žalosten.	Dobro	je vedel, da ga je marsikdo zavidal zaradi njegovega	A
je bil prvi kol zabit, se je odprlo okno. »	Dobro	jutro, France!Preveč si priden!«	A
»Jera, ali nimaš vesti? Kradla bi,	dobro	ime bi vzela in nedolžni!Jera, Jera!«	A
postavila ropotaje štiri vrčke na mizo. »Na	dobro	zdravje!« je segel Mlinarjev po Maticevem polnem	A
Kaj misliš, da jo?« »Nikar, Lojza, ko sama	dobro	veš.‒ Samo to in nič drugega, ker Jančarici	A
Jaz že ne.« »Jera se boji za tvoje	dobro	ime.« »Kaj?« France se je naglo zasuknil proti	A
hrbtom; naslanjal se je na konjski paž. »Za moje	dobro	ime?« Klobuk je pahnil nazaj in gledal srdito	A
vozil ‒ o seveda ‒ potem bi bilo vse prav in	dobro.	Stran, takoj stran!«	A
ga,« ji je ušla besedica naglas. France je	dobro	slišal, pa se ni niti ozrl.Jeri je bilo tudi	A
Ali si bil v Ljubljani?« »Na	dobro	zdravje,« je dvignil France kozarec in srknil	A
naj se Jančarica podpiše ‒ saj zna pisati?« »	Dobro.	« »Torej tukaj spodaj, potem naj nese polo k	A
pripravila za to uro. . / . / stran 99 . / »Je že	dobro,	« je rekel župnik in zaprl knjigo.»Zbogom, Jera	A
ne privoščijo, da bi ji kdo pomagal. Je že	dobro.	Če se pretrgam, bomo vse sami.«	A
govorila v tla: »Pikona, je že prav! Le snedaj	dobro	ime ‒ pride povrnjeni dan za vsakega.Obrekljivci	A
prišel Golob, ki je bil židane volje. Sklenil je	dobro	kupčijo za par mladih volov. Ves zgovoren je	A
stisnjeno glavo Franckino. Lojza je ni spoznala. »	Dobro	jutro!« je izpregovorila Lojza. Francka se je	A
Lojza je pomolčala in zbirala misli.	Dobro	se je spominjala večera, ko jo je svarila zaradi	A
»Ne, France,« je prosila Lojza. »Je že vse	dobro,	« je mahal z rokami France in skočil po stopnicah	A
»Zakaj zame?« »Saj sam	dobro	veš.Brez nič tudi ni.«	A
šel dalje. Gledal je v tla, ali kljub temu je	dobro	videl, kako mu Jera obrača hrbet, in zdelo se	A
Sedaj si naša. Le meni se zaupaj, vse bo še	dobro.	« »Dobro?« je ponovila Francka, spustila teličko	A
Le meni se zaupaj, vse bo še dobro.« »	Dobro?	« je ponovila Francka, spustila teličko in se	A
so ji omahnile in glava se ji je povesila. »	Dobro?	« je ponovila še enkrat kakor sama sebi in se	A
Bog ti bo odpustil, Matija se vrne in vse bo	dobro.	« »Bog mi je že odpustil, to vem, toda ljudje	A
bilo, Jernej?« so vsa omizja tiščala vanj. »	Dobro	za vas pri polnih litrih,« se je obotavljal	A
je šla za njim in Maticu se je vse to čudno	dobro	zdelo. Dasi Jančarica ni poslušala Petrinovih	A
ustavila ob njem. Umaknila mu je oči: Matic je	dobro	opazil, kako se je zarezala na obrazu preko	A
zanič, je za vojsko tudi zanič.« »Vse bo še	dobro,	« je vmes poprijel Korent. »Matic, le pripravi	A
Saj je vse domenjeno.« »Potem pa lahko noč in	dobro	spi!« Matic je to noč resnično prvič po pogrebščini	A
Matic je to noč resnično prvič po pogrebščini	dobro	spal.Ves spočit se je lotil dela in Francko	A
bom prodajal.« Kljub temu pa je France tako	dobro	prodal, da je krave hitro zavrnil in jih gnal	A
»Luka, saj ti ne veš!« »Vem, prav	dobro	vem; poguma nimaš, to je vse.Taka ženska, kot	A
sramežljivo neprestano vrtel kozarec med prsti. »Na	dobro	zdravje,« ga je sunil Marinček s kozarcem in	A
Barabe so postavili božjo zapoved: »Stori	dobro,	varuj se hudega« in sklenili: »Delajmo hudo	A
bilo zvedrilo in je zelo soparno. Čebele čudo	dobro	gredo in neso.Hvala Bogu!	A
planil k vratom in zagrgral z obupanim glasom: »	Dobro,	pa bom.Na vašo vest!«	A
Mož je postavil luč na mizo. »	Dobro	se vam godi!« Poleg potice je stal zabojček	A
ves vesel vzdihnil: »Dve leti že nisem tako	dobro	večerjal.« Žena ga je nemo gledala čez mizo	A
v skrbeh. »Praviš, da nisi že dve leti tako	dobro	večerjal.In jaz jokam, ko vem, da zlepa ne boš	A
Sedaj je ne bo treba, samo da je konec.« Prav	dobro	sem razumel, da je hotela reči: »Sedaj pride	A
»Hvala lepa. Da je le res, potem je vse	dobro.	« Kot senca je neslišno odšla, a ostale so njene	A
gradišče in naznanjali starosti Svarunu, da so	dobro	opravili.Potem so posedali po dvorišču in polegali	A
postopači, kruha in zabave lačni ljudje, ki so	dobro	vedeli, da so bogatim gospodom potrebni. Treba	A
je, kako ga razsekajo Bizantinci, če ga dobé.	Dobro,	ko je jesenska trava upognjena, da ne opazijo	A
smeri ter udaril preko hriba nad gradišče. Zakaj	dobro	so vedeli, da se Bizantinci ogibajo sotesk in	A
Svarun je bil po toliko vojskah zelo previden.	Dobro	je vedel, da pošlje Hilbudij pred seboj pozvedovalce	A
pastir oprezno po soteski. Razumel je precèj	dobro	jezik Slovenov.Naj vpraša, mu je rekel, če naleti	A
teboj in povej očetu, da pridejo bogati kupci.	Dobro	bodo plačáli ‒« Tračan je bliskoma odjezdil	A
svinčenice, imenovane »želode«; kogar je želod	dobro	zadel, ni več ganil v boju. Vojska se je počasi	A
Hilbudijevi vojaki so se besno borili; bili so	dobro	oboroženi in zavárovani.Zlomila jih je samo	A
jih prenesli domov. Svarun je odbral dvajset	dobro	oboroženih vojščakov, jim ukazal na konje in	A
dvignil, da bi jih krotil in miril. Poznali so	dobro	svoj zarod.Kakor mladi turi so rasli v gozdu	A
in razuzdane plesalke, vse je bilo čislano in	dobro	plačano.To je Radovan vedel, zato se je kaj	A
pokrajinskemu taboru, kjer se mu je vedno zelo	dobro	godilo.Zato je tudi vedeesa-1934  mcchartyjeva	A
v mojem spominu. . / . / stran 59 . / Vem	dobro,	da sem prvi vdrl skozi vrata v tabor.Za menoj	A
»Perun me bo varoval.« »	Dobro!	Moški dečko si, mordà te išče sreča.	A
Ponoči izgineva. Toda premisli	dobro	da tvoj oče umre od žalosti!« »Ne umre.	A
Deset sinov je padlo, pa ni umrl.« »	Dobro.	Pripravi se.	A
pozvedel mnenje Antov glede pohoda proti jugu.	Dobro	je vedel, da so posadke ob cesti, ki drži preko	A
Radovan in Iztok sta se ponoči spustila na	dobro	cesto, ki je držala od Donave proti Bizancu	A
nekoliko, če ni dobila zlepa; koder se jim je	dobro	godilo, so ostali dalje in si nabrali brašna	A
njem je kipelo po maščevanju. Izprevidel je	dobro,	da se Tunjuš vrne in Slovene dodobra razdvoji	A
stražnika. Priplazil se je toliko iz gozda, da je	dobro	videl konjske sence, črne lise, ki so se po	A
Prijavil se je Balambak. »Gospod, ti sam	dobro	veš, kdo je malopridnik, ki se je dotaknil tvojih	A
boljši in mlajši od Iztokovega. Ali žival je	dobro	čutila, da je ne vodi močna roka, da ji ne stiska	A
Kdo drug kakor on!	Dobro	je gonil in zgodaj je moral kreniti iz Odrina	A
približala vozu. Zakaj pred vozom je jahalo osem	dobro	oboroženih spremljevalcev.Ko so ti zapazili	A
kliče Radovan. »Stojte!« veleva Epafrodit.	Dobro	so že razločili hunsko opravo, tako blizu sta	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani