dan (701-800)

mu svoji bi pela, sladko mu pevala noč bi in	dan.	Da sem jaz rožica, kje bi cvetela?	A
zapustil ne bo.« Minilo, minilo je leto in	dan,	dekle je hodilo po vodo vsak dan, zakaj se je	A
je leto in dan, dekle je hodilo po vodo vsak	dan,	zakaj se je danes studenček skalil, gotovo je	A
nebeškemu očeti, da b′ b′li zbran′ na ta soden	dan	na desen stran′. En starček je živel En starček	A
Hm, hm, ne, ne, z enim šuštarjem ne! Cel	dan,	cel dan na stolu sedi, zvečer pa po smoli smrdi	A
ne, ne, z enim šuštarjem ne! Cel dan, cel	dan	na stolu sedi, zvečer pa po smoli smrdi. En	A
Hm, hm, ne, ne, z enim tišlarjem ne! Cel	dan,	cel dan v verkštat′ stoji, zvečer pa po dilah	A
ne, ne, z enim tišlarjem ne! Cel dan, cel	dan	v verkštat′ stoji, zvečer pa po dilah smrdi	A
Hm, hm, ne, ne, z enim birtom že ne! Cel	dan,	cel dan pri pipi sedi, zvečer pa po birsi smrdi	A
ne, ne, z enim birtom že ne! Cel dan, cel	dan	pri pipi sedi, zvečer pa po birsi smrdi. En	A
Hm, hm, ne, ne, z enim škricem že ne! Cel	dan,	cel dan med papirji sedi, zvečer pa po tinti	A
ne, ne, z enim škricem že ne! Cel dan, cel	dan	med papirji sedi, zvečer pa po tinti smrdi.	A
Hm, hm, ja, ja, z enim gortnarjem pa. Cel	dan,	cel dan na vrtu sedi, zvečer pa po rož′cah diši	A
ja, ja, z enim gortnarjem pa. Cel dan, cel	dan	na vrtu sedi, zvečer pa po rož′cah diši. En	A
oj, kje bom drugo ljub′co vzel? Mežnar je že	dan	zazvonil, jaz se nisem še naslonil, ne naslonil	A
okence se′la: »Vstani, ne bod′ zaspan, saj je že	dan.	« Jaz bi rad rdečih rož Jaz bi rad rdečih rož	A
gori kliče ‒ haha! Marička, vstan′, se dela	dan!	Zdaj tu, pod oknom, vzdihujem in tebe pričakujem	A
pri vincu svoj raj! . / . / stran 145 . / Ko	dan	se zaznava Ko dan se zaznava, danica priplava	A
/ . / stran 145 . / Ko dan se zaznava Ko	dan	se zaznava, danica priplava, se sliši zvonjenje	A
delo budite, ker naše življenje le kratek je	dan.	Kdor hoče živeti in srečo imeti, naj dela veselo	A
Lahko noč bi ti jaz voščil, pa se dela beli	dan.	Oh, adijo, ljub′ca moja, jaz pa moram biti sam	A
»Lahko noč bi ti voščila, pa se dela beli	dan.	Dober dan bi ti voščila, pa te nič več ne poznam	A
noč bi ti voščila, pa se dela beli dan. Dober	dan	bi ti voščila, pa te nič več ne poznam.« Tri	A
moj dom, poljub ti dala bom, da boš ta drugi	dan	še bolj zaspan. Post′ljo postlala bom, pri teb	A
prišel je domov ves zaspan, ko mežnar odzvonil je	dan.	Zbolela je ljub′ca močno, ojoj, če več zdrava	A
večer Nocoj je prav lep večer, jutri bo svetel	dan.	Fantje se zbirajo, v Laško marširajo.	A
ma svoje veselje, če vedno pošteno živi. Čez	dan	si zažvižga, zapoje, zvečer pa prav sladko zaspi	A
spava telo, kjer radostno ptički naznanjajo	dan:	oj, Triglav, moj dom, kako si krasan! Okoli	A
gremo dam Prej pa ne gremo dam, da se bo delal	dan,	da se bo šajnalo, proti Ljubljan′. Prej pa ne	A
/ Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat′	dan,	ko, koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan	A
klip, klop, klip, klop. Tu v mlinu pa noč in	dan	mlinar bedi, saj z belo nas moko on vse preskrbi	A
ne pela, zakaj bi vesela ne b′la. Saj vsak	dan	krog mojega čela mi sap′ca domača pihlja. Tralala	A
za ta preljubi ledik stan, se jokam noč in	dan.	Če včas′ s katero drugo grem, zvečer pa v kamri	A
obdana, močno jo skrbi, srce jo boli, noč in	dan	solze toči. So ptičice zbrane So ptičice zbrane	A
se bel′ga dneva veseli, škrjanček poje beli	dan,	pozdravlja hrib in plan. Škrjanček poje, žvrgoli	A
Ta tretji mi zapoje, ko se dela, dela beli	dan,	ta tretji mi zapoje, ko se dela beli dan.«	A
beli dan, ta tretji mi zapoje, ko se dela beli	dan.	« Jaz grem od ljub′ce svoje ves truden, truden	A
pokriva varnim te, te zlega brani! Ko pa zarja	dan	oznani, naj zbudi te v novo moč ‒ lahko noč	A
en vrtič imam in tudi se notri sprehajam čez	dan:	če n góri po polj′, prav daleč okol′, nazaj	A
jaz tebi dam, da bom tvoj ljubi sam oj vsaki	dan!	»Nič, nič, nič ti men′ ne daj, samo le prid	A
res jih pesem je učila: »Ljubček, tebi vsak	dan	huje! Kaj si neki šel na tuje?	A
pa zanj bridke, nevesele: »Ljubček, tebi vsak	dan	huje! Kaj si neki šel na tuje?	A
se belga dneva veseli, škrjanč′k poja beli	dan,	de dviga hrib in plan. Kerkol′ se midva srečava	A
pozdravi je kakor da si sama voščim deževen	dan	Preko dolgih zamrznjenih polj (na njih so	A
rane davnega svita . / . / stran 74 . / Ko je	dan	svetal bodi travi svat pod nabrežji sanj vrba	A
NIKJER ni večno.	Dan	in takoj noč. Led v kropu.	A
adventske vrtnice. . / . / stran 33 . / KMALU bo	dan.	Je rekla luna in zadremala.	A
pa do veka. . / . / stran 39 . / V MENI je	dan.	Pod kožo je zlezel in zaspal.	A
. / stran 47 . / Ko sem bila pretemna za	dan	in smehljanje sem si sončnico pripognila v popek	A
svetlobo in modrino in njuno obleko In sem vsak	dan	svetla in modra brezmejna zgnetena vetrna mršavica	A
antologijah in čitankah, po katerih Sonja vsak	dan	uči otroke abecedo življenja.S svojskim (na	A
KORISTOLJUBNEŽI 25 PREDALEČ OD SRCA 26 TI SI	DAN,	JAZ PA TVOJE SONCE 27 CIGAN 29 NE UPAŠ SI 30	A
NAIVNOST IN NEHVALEŽNOST 52 GOSPA SREČA NA POROČNI	DAN	54 KOMPENZACIJA 55 FANTOM 57 TAKO JE TO 59 ZMOTA	A
zamujajo, oči samo še nate željno pogledujejo. Ko	dan	upeha se in noč se končno prebudi, telo se moje	A
cvetom v čaše se lovi. In zjutraj, ko ji	dan	posveti v njene rosne oči, njih solza z mehkih	A
predaleč od srca? . / . / stran 27 . / TI SI	DAN,	JAZ PA TVOJE SONCE Takšne pač dandanes nima	A
neobčudovan. Brezupen videti si, moj megleni	dan!	A če verjamem vase, verjemi t	A
visi, vse je, kot vedno, v pričakovanju, nov	dan	že prihaja, le njega še ni! K jutru drvi mu	A
strmele, naenkrat so razprle lahka krila, in le za	dan,	ali pa za vedno, za njimi, ravnodušno odletele	A
. / stran 54 . / GOSPA SREČA NA POROČNI	DAN	Rahlo prek neba se pelje tanka žica pajčolana	A
drevju bršljan, trpljenju si hrana samoten moj	dan.	Ovija bršljan se in stiska veje, a meni trpljenje	A
hrepenenje! A proti meni majhna dlan, vsak	dan	steguje se, vse kar ostane ji, si jemlje. Ob	A
NEVIDNI SPREMLJEVALCI Ko v jutru prebujen si	dan	toplote zaželi, očem se najbolj zaželjen obraz	A
starem spet. Vsi dnevi in noči v celem letu, le	dan	življenja skušajo postati, zato, edino noč pred	A
se vleče na nebo. Gledam, kako umira še en	dan.	Jaz pa sem ob tem premajhna, razum moj nemočan	A
temu me še skelijo, včasih pa preneha kakšen	dan,	potem hudo spet zabolijo. Trga, kljuva in cefra	A
bilo zaman, kar je že mimo šlo, naj gre še ta	dan,	a z jutrom, ko s soncem zazremo se v nebo, naj	A
kakor strah skoz kretnje in v kosti. V dogodku	dan	se dela, vzide zarja, Gospod za pota božja poskrbi	A
perjanica na školjčni glavi vihrala bo, ko se bo	dan	zazoril, grebenasta, po vetru, v tej svečavi	A
za zavesami skrita. Ti si metulj, letaš čez	dan,	iščeš in iščeš me, a zaman; ker, jaz sem kresnica	A
Živim te, zemlja 34 NA IZVIRU 35 Poletje 36	Dan	se je razodel 37 Kadar se pogovarjam 38 Molk	A
jutru prebujanja. In potem je vedno znova	dan,	plešoče sence teme ga delajo opaznega. In potem	A
zlatorumena kakor klasje. . / . / stran 37 . /	Dan	se je razodel Dan se je razodel z razlito svetlobo	A
klasje. . / . / stran 37 . / Dan se je razodel	Dan	se je razodel z razlito svetlobo. Spomini noči	A
kotih, iščejo si poševne prehode, potrjujejo	dan	in noč hkrati. Narava je kot žareča luč.	A
kuhala. Ni bila napačna ta »teta«, molčala je ves	dan,	na naša vprašanja je skomizgnila z rameni, ni	A
prispela Reza. Brž sem ji nanosil drv za ves	dan	in napolnil oba škafa z vodo, nato sem stekel	A
otročaji nismo še smeli k njej v sobo, a že tisti	dan	je prešla vsa mora od naše hiše.Oče se je prijel	A
Oče se je prijel dela, ona žena se je še tisti	dan	odpravila od nas in se vračala samo za kratek	A
kaznovati zaradi upornosti. Bil je že svetel	dan,	ko so me zbudili; bila je glavna »vizita«.Primarij	A
bolezen; ves teden da sem bil v nezavesti in vsak	dan	so pričakovali moje smrti.Pred dvema dnevoma	A
navadnih nemških besed nisem mogel domisliti. Vsak	dan	mi je prinašal novice, pogostoma tudi jabolko	A
pustila knjigo na postelji. Tisti in še drugi	dan	je ležala knjiga nedotaknjena. Drugi večer po	A
in tam sem prebral tudi kak odstavek. Tretji	dan	sem se že vtopil v branje.Vso, nad tisoč strani	A
druščini na dvorišču. Domov so me nesli; drugi	dan	sem bil v šoli kaznovan zavoljo pohujšljivega	A
vabila ne odganjala. Molče je garala noč in	dan,	da je oskrbovala kopo otrok še dovolj dobro	A
stiskah vina, da ne onemore, dva ali tri poliče na	dan	in še kako čašico žganja zjutraj ali ponoči	A
kako se streže pijanskim nadlogam.« Drugi	dan	je bil stari Žok že bolj miren, mladi se je	A
padel z ognjišča, zavedel pa se je šele drugi	dan	s pobito glavo in s polomljenimi rebri.Žoklja	A
obolel; nekoč je celo z doma prihajajoč zadnji	dan	v vlaku zaspal in se zbudil na Semmeringu in	A
izmučena, jaz pa komaj še diham; vsak drugi	dan	imam stražno službo, da se ne morem ganiti iz	A
na tistem oddelku s prošnjo, da mu še tisti	dan	napravi operacijo. Kupil sem spotoma stekleničico	A
napravil vpričo treh sosedov oporoko, zadnji	dan	opoldne nas je dal sklicati vse okoli postelje	A
bolna!« je odvrnil duhovnik. »Reva gara čez	dan	v tovarni, ponoči pa doma, da preživlja sebe	A
danes zjutraj je izdihnila, prav ko je zvonilo	dan.	Komaj da sem še priklical gospoda, da jo je del	A
se je v mestu trlo ljudi; bil je namreč tržni	dan;	pri meni je zevala praznota.Popoldne, ko so	A
brez oklevanja se je napotil takoj naslednji	dan	v zdravilišče. Zdravniški posvet je potrdil	A
dobi gosenice, ki žre murvovo listje noč in	dan)	, glavo ima lahko in vedro, sploh se čuti pomlajenega	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani