dan (1.101-1.200)

nad živino«. In potem se odmeva v noč in v	dan,	v zoro in v mrak s planine v planino, z gore	A
Likof, to je samo praznik. Drugi	dan	pa je delavnik.Zjutraj je treba vstati na novo	A
prerokba Trentarskega študenta raste iz noči za nov	dan.	Zbogom.	A
samozavestno naglašal, si je tudi sam privoščil	dan	počitka.Toda njegovo telo ni bilo vajeno počivati	A
dela, in sicer poštenega dela. Že naslednji	dan	je razmetal razmajano ograjo, ki se je podirala	A
»Ali se mar kdaj lažem? Kar na	dan	z besedo.« »Povejte, ali je hudič ali	A
pomlad. Mama, ki je vso zimo ležala, je tisti	dan	prvič spet vstala in prišla pred hišo, da bi	A
kako čudovito je bilo tudi to, da sem prejšnji	dan	končal veliki klopotec, ki sem ga skrivaj delal	A
tretja je danes. In vse poslušam do konca:	dan	hitreje mine, pa še naučim se marsikaj.«	A
- - Šla bom! - je rekla, ko je bil	dan.	Vstala je in čutila se je mladostna in živa,	A
pa ni bilo prav nič čudnega, ker so prejšnji	dan	divjali po naši dolini.Kadar so onstran reke	A
Vse popoldne sem taval po Črnomlju.	Dan	je bil siv, nebo oblačno, pokrajina mrtva.Partizani	A
sveti večer ne bo veliko, stara navada, da je ta	dan	treba biti doma.Gostilne bodo kljub temu imele	A
božja volja«. Novorojenčka bo na sam božični	dan	že krstil novi župnik don Isidoro.Nič ne bo	A
pamtiveka ista - samo vodena postaja iz dneva v	dan	bolj. Tradicija, šege in navade, vse to je na	A
svoji stari avstrijski vojaški suknji je ves	dan	kolovratil po Skopici.Zvečer se je vrnil ves	A
Samota je samota in tako ni čudno, da sem vsak	dan	podrobno pregledal prostor v tistem malem trikotniku	A
sem prestopil ravno na svoj dvajseti rojstni	dan.	Doma nisem bil dolgo.	A
/ Skoraj vsak ve, da ni lahko ves	dan	in ves dolgi večer preživeti z domačim človekom	A
sem doživel tudi svoje prve resne ure; vsak	dan	je po kosilu prišel stari oče, pogrnil po travi	A
nekaj, kar tiho gara ... kakor pohleven vol, ki	dan	za dnem vleče voz, prežvekuje najbolj jalovo	A
bil pri četnikih, o katerih je govoril noč in	dan.	In nemara se prav zaradi tega ni bril.	A
katerim nam je bilo vsem hudo. Boris je ves	dan	jokal.Pod staro poznico za hlevom mu je izkopal	A
»No, in da ti povem naprej. Že naslednji	dan	se je Drejc ves poklapan pritepel k Obrekarju	A
‘Bojijo se,’ je govoril. ‘Vsak	dan	se bolj bojijo.Kar vidim, kako jim strah leze	A
Najprej so ga pretepli, kajpak. Drugi	dan	pa so ga vsega krvavega privlekli v pisarno	A
Pojdi in poglej.« Naslednji	dan	sem po kosilu šel k Obrekarju.Šel sem po stezi	A
sta Tone in Tilka gostila in plesala, četrti	dan	je Tilka legla, sedmi dan jo je stisnila pljučnica	A
in plesala, četrti dan je Tilka legla, sedmi	dan	jo je stisnila pljučnica, deveti dan so jo pokopali	A
sedmi dan jo je stisnila pljučnica, deveti	dan	so jo pokopali.Ravničar je bil tako izgubljen	A
tako znani, kot bi jih že dolgo srečaval vsak	dan.	Gledal sem te fante, a skoznje sem videl tudi	A
fantovsko pošaliti, pa je komaj izjecljal: »Dober	dan.	Kje si bila?«	A
I . / . / Tisti pomladni	dan	je bil lep, svetel in zveneč, kakor iz čistega	A
azburkana reka bridkih preizkušenj. Tisti pomladni	dan	je bil torej resnično lep, svetel in zveneč	A
misli nad rodino pusto osamljeno tožijo... Siv	dan	je prišel, razšli smo se vprek in v šir,	A
venomer trepetala zanjo. Tudi po trikrat na	dan	sem šlagledat, če je še tam, kamor sem jo bila	A
Zakaj? Zato, ker tisti	dan	verjetno ni še nobenega ubil, pesmi pa je nemara	A
vlekel le raztrgan kolovoz, ki včasih po ves	dan	ni pripeljal mimo niti enega človeka.Vas je	A
precej, - je resno prikimal. - Toda še svoj živ	dan	nisem slišal ne bral, da bi vresje kaj vplivalo	A
stopil še teh pet korakov, da ti rečem dober	dan	in da mimogrede pogledam, če bo kaj otavnice	A
sem gosposka, bom sama dajala odgovor na sodni	dan!	’ - Na, ti o volku, volk iz gozda! -	A
hip sem se spomnil, da je bil včeraj zadnji	dan	izpitov, da je danes nedelja in da zato lahko	A
sem se peš vračal, to se pravi, da sem vsak	dan	premeril skoraj petindvajset kilometrov, v devetih	A
vzdržalo devet dni, bo vzdržalo tudi še deseti	dan.	Saj je samo tri ure hoda.	A
Zdaj je dokaj glasno zadonela pesem »Slovan, na	dan!	«.To pesem je mama zelo rada pela.	A
očetov mehki bariton: - Prikaži se, rešilni	dan,	otmi naš rod ... ... ... Pesem	A
pogovarjala - toda služba je služba. - Dober	dan,	dečko! -je rekel, ko se je približal.	A
Bil je zelo resen, skoraj mrk. - Dober	dan,	- sem zamrmral. - Nismo vas našli doma	A
devetnajst, njej dvanajst let. Bilo je v maju in	dan	je bil resnično lep.Ko sva se z Zgornje Travne	A
vselej takoj in trdno zgrabile, zdaj pa še vsak	dan	segajo v prazno in lovijo in iščejo in gnetejo	A
sem sredi mladosti: vsako jutro mi pade nov	dan	v naročje, razgrnem ga in se učim na njem, zato	A
preselili v izbo in sprejeli prvi zakurjeni	dan!	Ležali smo na topli peči, ded pa je sedel v zdiču	A
Očitno ga je v hiši motil hrup, ker je bil ves	dan	zunaj, verjetno pa je bil tudi v sebi nemiren	A
je zarevsala mrtvoudna žena. - Ves	dan	rentači in preklinja, vso noč žebra in rožlja	A
mama pa sta vso noč, ves drugi in še ves tretji	dan	kurila peč, sušila komis, ga prebirala in odnašala	A
odnašala v kaščo v prazne skrinje. Četrti	dan	se je prvič oglasil kadet.Pokazalo se je, da	A
častniki. Kadet se je oglasil tudi naslednji	dan.	Bil je lep, mlad in tako prikupen, da mu je moja	A
medaljončka. Tako visoke slanine še svoj živ	dan	nisem videl.Dedu jo je odrezal precejšen kos	A
Kadet je še zahajal k nam, a ne več sleherni	dan.	Bil je bolj in bolj zamišljen in redkobeseden	A
žlobudravščini trdila, da se umije skoraj vsak	dan.	Meni se je naravnost gabila, toda držala me je	A
zvečer ne bo k nam. In res ga ni bilo, niti drugi	dan	ne.Prišel je šele tretji večer.	A
da smo komaj zadrževali smeh. Ded, ki je ves	dan	krožil po veži in kuhinji kakor zvesti in odlični	A
Vojnačeva Kati, ki jo je bil Testen prejšnji	dan	nagnal v Podmelje. - No? -	A
služila za tnalo. Pokopali smo ga že naslednji	dan,	ker je moral oče še isto noč odpotovati nazaj	A
njej in dolgo molče ždeli v temi. Naslednji	dan	me je mama poslala v Rute po grbastega Strežnikovega	A
je deset let trohnela v polmraku; na svetli	dan	je prišla šele ob mamini smrti.Vešpa je prebelil	A
sen ... Ko sem se drugič zbudil, je bil svetel	dan.	Zunaj je hrabro sonce že premagalo temo	A
naravnost v naš čvrsti, zveneči, srebrni pomladni	dan	... A vendar nisem takoj planil na noge	A
ga ustrelili sedemnajstega leta. Prav tisti	dan,	ko si je tudi kadet pognal kroglo v glavo.	A
vohali. Natančno so vedeli, kdo je kdo, drugi	dan	so se pa neprespani umikali drug drugemu izpred	A
Oče ga je pustil in je šel po svojih opravkih.	Dan	se je že nagibal, večer je prihajal, toda Gino	A
na svisli. Ležal je vso noč in ves naslednji	dan.	Drugo noč sta prišla dva kurirja s pošto.	A
velikega srca. O, bil je tako lep pomladni	dan,	svetel in zveneč, kakor iz čistega srebra ulit	A
tiska, Trst, 1984) . / Bilo je poletje.	Dan	je bil zdrav in je pel kakor bronast zvon.Nebo	A
je vzel veliki bič v svoje roke. In že prvi	dan	je oplazil upravitelja.Ta je potegnil glavo	A
in vsak podložnik greši najmanj sedemkrat na	dan.	Biričev je res sedem, a stvar morda še vedno	A
ker mu hudobija ni dala miru. Delal je vsak	dan,	tako da se je zasmilil grajskemu pisarju, ki	A
čistili in mazali, da bi bili jermeni prožni. Vsak	dan	je prišlo na grajsko dvorišče nekaj tlačanov	A
suh in bled je ostal na svobodi. Spoznava	dan	za dnem: - Najdù, tvoja svoboda ni svoboda	A
upognjeni se počasi premikajo po njivah. Sonce vsak	dan	bolj pripeka in vsak dan so tilniki bolj zagoreli	A
njivah. Sonce vsak dan bolj pripeka in vsak	dan	so tilniki bolj zagoreli; plevice so vsak dan	A
dan so tilniki bolj zagoreli; plevice so vsak	dan	bolj rahlo in bolj pisano oblečene, pobje vsak	A
bolj rahlo in bolj pisano oblečene, pobje vsak	dan	bolj odpetih srajc in zavihanih rokavov.Prikrajnarje	A
opravilu včasih tudi teče kri, kajti nedelja je	dan	oddiha - edini dan, ko oči lahko uživajo delo	A
teče kri, kajti nedelja je dan oddiha - edini	dan,	ko oči lahko uživajo delo rok - in kmetje se	A
okrog vratu, skrbno počesane kakor na praznični	dan.	Čokati Rejčevi Marici se na glavi ziblje ogromna	A
Dvignil se je s smehom na ustih in potem je ves	dan	junaško usmajal po celici kakor star jetnik	A
tudi jezik razvezal. Najprej je povedal, da je	dan	čudovit, naravnost krasen dan, potem pa je govoril	A
povedal, da je dan čudovit, naravnost krasen	dan,	potem pa je govoril o tem, da ni bil še nikdar	A
je v temo in ko je na drugi strani pogledal v	dan,	se je Martinu Jakončiču prikazala nova pokrajina	A
bo polne kletke, da mu bodo žvrgoleli noč in	dan.	IV Ko	A
Dobro vino, krasno vino,« je rekel, »in tudi	dan	je lep, krasen dan.« Gostilničarka je	A
vino,« je rekel, »in tudi dan je lep, krasen	dan.	« Gostilničarka je nekaj zamrmrala, Martin	A
imam doma. In vse to vam čivka, čivka noč in	dan.	Seveda, če se včasih ponudi lepa prilika, jih	A
dali na skrinjo pri peči nekaj krompirjev; ves	dan	ni nič zaužil, pa jih je vseeno komaj pospravil	A
in med molitvijo prejemali ukaze za naslednji	dan.	Ko so odmolili je rekel hlapec Martinu	A
niso zamrznili jeziki. Na samega novega leta	dan	je nagle smrti umrl kmet Laznar, zadela ga je	A
zaprhutale kokoši. » No, saj je jutri še en	dan,	«je zaključil in sedel.	A
zavil v grmovje, tam se je skrival ves naslednji	dan.	Proti večeru bi se bil nemara vrnil, pa ga je	A
ugašalo, čeprav se je Jere spominjal še sleherni	dan.	Zahajal je s svojimi delavskimi tovariši po veselicah	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani