daleč (101-200)

me moraš ti! Strast do tebe me je gnala tako	daleč	v izdajstvo.Ljubi me in izdajstvo moje postane	A
z dekletom pa vendar ne gre tako brž. Tako	daleč,	kakor je sem na Desenice, vendar ne morem hoditi	A
FRIDRIH Hvala, gospica.	Daleč	je do vaših Desenic in pot ne najlepši; ali	A
Že? Ne, tako	daleč	ni še prišlo, hvala bogu.In ko bi, sme si biti	A
Vi tu, gospod? FRIDRIH Zakaj ostanete tako	daleč	od mene, ali se me bojite?Pridite bliže, gospica	A
Kakor se mi hitro od mojega posestva pet milj	daleč	ne izgubiš, dam pse nate naščuvati in pošljem	A
spodim golega iz svoje zemlje, vsekakor tako	daleč,	da te moja roka ne doseže, kajti, kaj s teboj	A
Prejšnji razen Hermana FRIDRIH Torej tako	daleč!	Zavoljo nje sem izgubil vse, in niti nje nimam	A
hrbtu spremljati te. VERONIKA Saj grem proč,	daleč	proč, le to samo mi obljubite, da on ne bode	A
Velik sneg je, težko se hodi. In pa	daleč	smo od železnic. Tona.	A
Po taki mečavi ste prišli čakat. Vaša hiša je	daleč	in na samem. Pečarica.O, to je pa druga stvar	A
Ali slišiš? (Od	daleč	se sliši harmonika.)Pri Vrhovcu imajo muziko	A
Danes me ne veseli. (Od	daleč	se zasliši trobenta.) Torbarček.Veselica	A
premagam - človek sem! Hočem, da tisoč milj	daleč	slišijo moj glas, in moj glas gre pod morskimi	A
nečloveško! Če jim pripovedujem, da je tam zunaj,	daleč	odtod drugačen svet, svoboden svet, ki ima kruha	A
in treba bo na pot. . /\ .. stran 53 . \/	Daleč	na pot.Ne v Ogulin, ne v Bosno, ne v Madžarsko	A
Čez morje bo treba.	Daleč	je to.In težko se jemlje slovo. Kregar.	A
samo zakaj si se v to Ameriko zaveril! Tako	daleč,	čez morje!Nikar, nikar!	A
Izletniki. Od	daleč	se čuje petje. Izletniki prihajajo vse bliže	A
Predaleč je to. Žagar. Blizu ali	daleč.	Bolj ko je daleč, večja je vera, da se tam sreča	A
Blizu ali daleč. Bolj ko je	daleč,	večja je vera, da se tam sreča v ceno zasluži	A
stran 20 . / Rêče pôtok hladno Anki mladi : »	Daleč	mene pot po svetu vodi, Dosti pôtok vidi, koder	A
meni prva ptica, Káj je péla ptica lastavíca? »	Daleč,	daleč mesto tam leží ti, Pa za mestom reka se	A
ptica, Káj je péla ptica lastavíca? »Daleč,	daleč	mesto tam leží ti, Pa za mestom reka se valí	A
priletela ptica, Káj je pela meni pa seníca? »	Daleč	cérkev tam je v mestu béla; Tam od cérkve sem	A
priletéla, Káj je vrana mi pred ôknom péla? »	Daleč,	daleč reka tam šumí ti, Pokraj reke koča pa	A
priletéla, Káj je vrana mi pred ôknom péla? »Daleč,	daleč	reka tam šumí ti, Pokraj reke koča pa stojí	A
prstih se prstani bliskajo zlati; In glej, že od	daleč	se jima odkrije, »Hosána, sin Davidov!« skoro	A
sem gledal težjih In obleke vse to dražje.« »	Daleč	treba ní hoditi, Da se, sultan, sám prepričaš	A
na svoj dom! Bogata jaz sem ti gospá, Oh,	daleč,	daleč tam domá.« »Káj preskrbéla že otrók Po	A
svoj dom! Bogata jaz sem ti gospá, Oh, daleč,	daleč	tam domá.« »Káj preskrbéla že otrók Po hišah	A
tuji ‒ ali Galiléje Vender ní tu moje! Kjé tam	daleč,	kjé je?« »Jézero ti, kjé si, jézero nebeško	A
kremênko naslonjen Kmet Pásanec pravi, velí: »Car	daleč,	a Bog je visôko! Odkód pomoči in svetá?	A
Tepeš jih in bičaš, da je rádost, Oslavíl si	daleč	se po svetu! Občudujem plémiški tvoj pônos,	A
ponesejo na jug! Upaj ‒ ali ne ‒ doseči, kar je	daleč	kot nebo: Blagor duši hrepeneči po nečem, kar	A
sobe? Mar slutiš, da zopet drugje sva, oh,	daleč	drugje? V samotnem Bohinju, kjer beli snežniki	A
III. Od tukaj	daleč	za gorami nocoj po venčanih grobeh večerni mir	A
bi moj drug; naj njega modrost bi slovela na	daleč,	na sever in jug. Naj znal bi zjasniti vse tajne	A
enako častili oba. . / . / stran 151 . / Na	daleč	gojila bi znanje z učenimi tudi ljudmi ‒ A kaj	A
O srce, kdo ume te?	Daleč	tam, visoko tam čaka rajska nas dežela. Trudno	A
steblo ti prelomi silovit vihar na mah in raznese	daleč	z domi mehka perca v tuji prah. Ali pa boš tiho	A
usta nabral v prisiljen nasmeh; okoli so spale	daleč	in blizi pobožne knjige po stolih, po tleh	A
je skoro skrivnostno-grozen sen, da bil sem	daleč	nekam od reke preložen na postelj črnoruho v	A
sem ji dal kot ogenj vroč, in šla sva vsaksebi	daleč	proč. Da zdaj ne pijem sladkosti zakona, da	A
V osrčju je zemlje kotel, ves v ognju, na	daleč	grejoč in otel. Ta ogenj drži površje narazen	A
ne bodem plakal. motil bi tvoj sladki spanec,	daleč	od ljudi bom čakal, da odide zadnji znanec.	A
bila bi kaka svetnica. In tudi ne bodem od	daleč	te zrl, saj nisi ti Jeriho mesto! A jaz pa ne	A
mora zapustiti ravne tratice, gore, ko že mora	daleč	iti v večno, dáleko morjé. Po visokih, prostih	A
tvoj mož pa kot prilepljen ptič na veji od	daleč	glej mi kakor stara mama. Jaz zrl le tvoja očka	A
dan godu, Pepínica, ko gora je v cvetju tam	daleč	in tu dolinica. Tam rastejo zdaj že v samotnih	A
na drugo cvetko splul, tako je sreča. Pač od	daleč	kakor sonce sije, a greste bliže, pa se ona	A
iščete, pokáj, pokáj strmite po širni zemlji	daleč,	daleč?Ah, pustite že vendar tuje kraje in vrnite	A
pokáj, pokáj strmite po širni zemlji daleč,	daleč?	Ah, pustite že vendar tuje kraje in vrnite se	A
ljudskih bolečin najhujša je bila izražena. Letela	daleč	proč.A kje dobila je ljubezen zvesto, kje dobila	A
ZA OKNOM VRT Potrkal si na moje duri	daleč	iz svojega sveta in sem v omotici dojela	A
krilu za stebrom sem slonela in jih od	daleč	gledala. Tedaj se je iz sence vzela	A
sem nazaj prišla. A glej, tam niže, od	daleč	potok žubori, globok pod vrbami. Tja	A
pravíčna! in vendar to nečem uméti; odnésla si	daleč	me proč od nebes -- kaj delam naj tukaj	A
užalílo, in okó se mu je zasolzilo; róma	daleč,	daleč tjà v puščavo, in ovenča se z visoko	A
in okó se mu je zasolzilo; róma daleč,	daleč	tjà v puščavo, in ovenča se z visoko slavo	A
zapihljala, spet pri grobu vrba šepetala: ”	Daleč	tam med krasnimi grobovi stal grobar je spet	A
tedàj še srce tvoje zapustil bi pok�j!	DALEČ	PROTI ZEMLJI VROČI Daleč proti zemlji vroči	A
DALEČ PROTI ZEMLJI VROČI	Daleč	proti zemlji vroči hitra lastovka letí,	A
globoko v temno morjé; oj veter, odnesi jo	daleč	v svet, da več je ne najde srcé. Zamàn	A
tvoji. Moje pesmi tožni glasi v svet bi	daleč	poleteli tožni glasi mojo žalost daleč	A
daleč poleteli tožni glasi mojo žalost	daleč	bi po svetu peli ... A bojím se, da bi pesem	A
Kaj umakneš se mi vselej kadar vidiš me od	daleč?	Ali nečeš, da bi srečen gledal ti v oči	A
da umakneš se mi vselej, kadar vídiš me od	daleč?	...	A
pógled govorí resníco: kadar vidiš me od	daleč	spomniš se ljubezni moje v vek nesrečne	A
... KO	DALEČ	SI OD DOMA Ko daleč si od doma v tujini	A
KO DALEČ SI OD DOMA Ko	daleč	si od doma v tujini daljni ti gorkeje	A
daljavo jasno gleda in mrači se mu okó.	Daleč,	v zadnjih solnčnih žarkih lesketá se belo	A
in z novo strastjo vstanejo željé: narázen	daleč	nama sta že poti, objeti moja roka te ne	A
vodé bodo prišle mostú pa nič čez. Če je	daleč	moj dom ali če je že blizu, za naju obádva	A
ga še ni, pa sej ga še ni, pa sej je še	daleč	do tiste noči, ko boste rekli, ko boste	A
srebrnih zvončkov tenki glas! In splavala je	daleč,	daleč, tja v mojo ljubo, tiho vas ...	A
zvončkov tenki glas! In splavala je daleč,	daleč,	tja v mojo ljubo, tiho vas ... V visokem	A
se mídva na gorkem se objemajoč -“ Od	daleč	se glasijo zvončki, v ledeni véčer sneg prši	A
nebo, iz srca k nji pesem odplava tja	daleč	na tujo zemljo. Tam daleč na tuji zemlji	A
odplava tja daleč na tujo zemljo. Tam	daleč	na tuji zemlji pa ona ob oknu sloní in	A
trepetajo, tiho se priklanjajo; tam od	daleč	motni glasi jutranji odmevajo, v hladni	A
kakor na nedolžnem licu srebrne solzé ...	Daleč,	daleč tam za góro v sobi luč gorí, pred	A
nedolžnem licu srebrne solzé ... Daleč,	daleč	tam za góro v sobi luč gorí, pred svetilko	A
sam je dragi moj, sam in zapuščen tam	daleč	plaka za menoj. Ah nesrečnica, da k njemu	A
v polspanju, utrujena v prahu leží. Tam	daleč	ječí preperelo drevje, kot gole, koščene	A
najbrž ne širile blagodišečega blagoslova posebno	daleč	naokoli, ali ki bi vendar prijazno in skromno	A
bil napisal človek, ki sem ga poznal samo od	daleč.	Bil je zaupljiv, nedolžen in čist, sentimentalnost	A
Ketteja in Murna. . / . / stran 93 . / Od	daleč	je bil podoben tem dušam, ali še ob pravem času	A
koraki v navadnost, v smrdečo vsakdanjost! Tako	daleč	bom še prišel, da bom pisal burke za predmestne	A
hudoben smeh. Ali kljub vsemu temu mi je takó	daleč,	ah takó daleč do resničnega filistrstva, do	A
Ali kljub vsemu temu mi je takó daleč, ah takó	daleč	do resničnega filistrstva, do tiste ledenomrzle	A
nebó; iz srca k nji pesem odplava tjà	daleč	na tujo zemljó. Tam daleč na tuji zemlji	A
odplava tjà daleč na tujo zemljó. Tam	daleč	na tuji zemlji pa ona ob oknu sloní,	A
srebrnih zvončkov tenki glas! In splavala je	daleč,	daleč, tjà v mojo ljubo, tiho vas:	A
zvončkov tenki glas! In splavala je daleč,	daleč,	tjà v mojo ljubo, tiho vas: V visokem	A
mídva, na gorkem se objemajoč -- --“ Od	daleč	se glasíjo zvončki, v ledeni véčer sneg	A
kakor na nedolžnem licu srebrne solzé ...	Daleč,	daleč tam pod góro v sobi luč gorí, pred	A
nedolžnem licu srebrne solzé ... Daleč,	daleč	tam pod góro v sobi luč gorí, pred svetilko	A
sam je dragi moj, sam in zapuščen tam	daleč	plaka za menoj. Ah nesrečnica, da k njemu	A
kostanjev in listje je trepetalo kakor mrzlično. Od	daleč	se je slišalo melanholično zvonjenje, ki je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani