bukve (49-148)

Moja žena je Menartova Mica, pravijo poročne	bukve.	To se bo pa šele izkazalo, ali si Menartova Mica	A
je neplodno tako delo, nego priznam, da take	bukve	neizmerno lajšajo mestnim magistratom težko	A
pripovedujejo iste, učeči se mladini namenjene	bukve,	da je potoval po svetu preoblečen v Venero.	A
da si zajema snovi iz sanjskih bukev, sanjske	bukve	da so neizčrpen zaklad dramskih snovi. »Kača	A
gospodične Kalinškove spisal in izdal kuharske	bukve	tudi še starešina skavtov gospod »Sivi volk	A
jaz sem si kupil kazenski zakon, neprijetne	bukve:	celo o vešalih je v njih branje ...«	A
potegnil kosmat rep - in vse je izginilo v krošnji	bukve.	Poslušajte!	A
pognal kar po tleh in nato izginil v vrhu košate	bukve.	»No, no, no,« je godrnjala ona.	A
Po ves teden je bil v gozdu. Posekaval je	bukve	in smreke in lepo zaslužil.Nekoč pa ga je podžagano	A
streho. Vsa druga čreda se je potaknila pod stare	bukve	in po gošči.Tresk na tresk se je vrstil.	A
kosilce, je sedel ob poti na korenino stare	bukve.	Tam so ga našli mrtvega.	A
zbudil zajec, ki je dve uri spal pod krivino	bukve,	kjer je prej sedel ta mestni lovec ‒ tako rekoč	A
izpregovori kraljevsko besedo s trona mogočne	bukve.	In on, ki je molčal ob bogato pogrnjeni mizi	A
Zagledala sva ga. Na iztegnjeni roki stare	bukve	je stal ‒ v tem hipu miren kot naslikana črna	A
smo do stare, v dve debeli rogovili razrasle	bukve.	V rogovilasti debli se je zagozdila velika skala	A
čez poldne. Odločil se je, da se loti debele	bukve	in jo pred nočjo že podere.Začel jo je ogledovati	A
nenadni veter je svojo moč pridodajal in vil veje	bukve.	Tudi smer je spreminjal.	A
strani. Burja je naraščala, vila vejevje in vrh	bukve,	da je bil Jošt kar preplašen in nehal s sekanjem	A
gramozu med skalami. Ko je bil že blizu podrte	bukve,	se je oglasilo vnovič.Jožek je pogumno priropotal	A
vnovič. Jožek je pogumno priropotal do podrte	bukve.	Še je obstal.	A
zadrli v zemljo tik ob njem in obdržali hlod	bukve	nad njim, da ga deblo ni pritisnilo in strlo	A
Počasi in previdno. Višja polovica	bukve	je bila naglo odžagana.Kar kosmato so drvarji	A
zaklopiti oči, preden je izpregledal. Tihe	bukve	so stale naokrog; tisti nad njim je bil odlomljen	A
klobuk, izdrl sekiro iz štora in se lotil prve	bukve,	prav tiste, ki je imela odlomljen vrh.Naglo	A
pred Gospodom. To mi razodenejo Mojzesove	bukve	in mene je sram, da sem bil tako malodušen.	A
tekla skupaj, ker ju je ločilo deblo visoke	bukve.	Na lepem je Veronika obstala in se prijela za	A
ko je pričvrščeval vrv okrog debla orjaške	bukve.	Neodviti klopčič je porinil prijatelju v roke	A
dolgi, belo pogrnjeni mizi v senci velikanske	bukve,	ki se je bila zbrala na Lovrekov 18. god zgoraj	A
temni vodi ogledovale resne smreke in košate	bukve,	kolikor jim je pač to dovoljevala zavist obvodnih	A
ljubljansko dekle. ”Še dobro je, da mu nosi	bukve	ministrant; sam bi jih ne privzdignil!“ je zagodrnjal	A
ministrant, . / . / stran 218 . / kadar je prenašal	bukve.	To se je zdelo Alešu nekoliko zamalo, toda iz	A
kakor živ je sveti Anton, na skali sedi in	bukve	ima na kolenih; tudi izkušnjavec je poleg.“	A
vrgel nanjo še življenje svetnikov, te debele	bukve.	Toda glej, bukve so se zamajale, podoba se je	A
življenje svetnikov, te debele bukve. Toda glej,	bukve	so se zamajale, podoba se je izvila izpod njih	A
nemoralno. Zakaj moralni so bili, kakor učé	bukve,	da je ves narod moralen ... Ah, živali!...	A
Slišala sem, kako so šumèč vztrepetavale visoke	bukve	nad gradom. Neprijazen večer je bil in kakor	A
zjutraj je bilo zakrito že skoro vse nebo,	bukve	so šumele v močnem vetru in so se priklanjale	A
in prepevajo duše rajnih; posekane smreke in	bukve,	poteptane bilke, potrgani cvetovi.Mednje je	A
se je razlegala daleč po gozdovih, da so vile	bukve	v grozi svoje plahe veje in so trepetali silni	A
je z bičem ravnal. Kar nas uče velike mašne	bukve	zgodovine, ne zametajmo v vsakdanjem brevirju	A
tisti košček kruha povrhu še zapisan v nebeške	bukve	ter nekoč obilno povrnjen; ter nazadnje, da	A
ni verjel, da pišejo v nebesih take zahvalne	bukve.	Dobro je vedel, da se tej nejeveri pravi nehvaležnost	A
naslanjaču, na kolenih so mu ležale odprte debele	bukve,	sveto pismo.Lenart je stal troje korakov pred	A
zdaj pojdi! Tako je rekel - vi pa odprite	bukve,	sodnik, in razsodite po pravici!« Pisar	A
je postavil lepo hišo in topel hram? Odprite	bukve:	ne znam brati, pa bi rad videl od daleč tiste	A
kolodvoru so zapisali vsedocéla v moje črne	bukve.	Mozoljčarja, sleparja nekrščanskega, še imenovati	A
“ Tudi to besede so mi koj zapisali v črne	bukve.	Obsodili so me, kakor sem vedel, da me bodo obsodili	A
pokrite z mehko, duhtečo travo, so stale visoke	bukve	z gladkimi, belimi debli in rogovilastim, košatim	A
meglilo pred očmi; zdelo se mu je, da se visoke	bukve	zibljejo in objemljejo. ”Daj mi roko, Tinica	A
kakor se je rodil ... Zavel je veter, in visoke	bukve	so šumele in se nagibale ... Gospod adjunkt	A
zgreši; prej nego tista bi se motile šembiljske	bukve.	”Tudi za godca ne boš!“ je rekel oče; in Kurent	A
kdaj povrnem, ti prinesem kruha in vina, mašne	bukve	in pisano ruto.Vse sem ti dal in vse bi ti dal	A
tresle in komaj je držal v rokah težke mašne	bukve.	Mahoma je pozabil vse nauke, vse molitvice in	A
Zvoni!	Bukve!	“ je šepetal naglas dolgi Tone. ”Stran!“ je	A
je klečal ob oltarju, pozvonil urno, prenesel	bukve	z leve na desno ter hitel nato po kanglice.	A
- vesel in hudomušen, kakor da bi bìl kozó.	Bukve	je prenašal, kakor da bi ne bile svete mašne	A
je prenašal, kakor da bi ne bile svete mašne	bukve,	temveč povest o lažnivem Kljukcu in zvonil je	A
brati, pri soldatih sem se naučil; ampak naše	bukve	niso pisane po nemško in nemških tudi ne morem	A
šum, kamor sem hodil po suhe veje. Mogočne	bukve	so rasle tam po dremotnih, položnih brdih, pokritih	A
Zmerom bolj narahlo se je zibalo v vrhovih,	bukve	so se stresale in od listja na list so padale	A
dolinah, po hribu same jablane - kakor smreke in	bukve...	« Lojzetu so se zasvetile oči in tudi	A
pospešila korake. Same jablane kakor smreke in	bukve.	Kaj jabolka!	A
je tožil in ihtel Marko in je zaspal. Košate	bukve	so pošumevale nad njim; razmeknilo se je časih	A
nikamor drugam nego na tabernakelj in v mašne	bukve;	še ob povzdigovanju se ni ozrl naskrivaj iznad	A
napotil v gozd poslušat, kako prepevajo košate	bukve.	Drugi ali tretji dan - vroč sončen dan je	A
gozd, tjà, kjer je tišina najtišja, kjer so	bukve	najtemnejše.Tam sem legel na tla, v vročici	A
so se izlile v gozdno svobodo; stare, visoke	bukve	so rasle vse vprek, tu stisnjene druga ob drugo	A
više. Na tistem bregu so šumele mogočne stare	bukve,	zemlja je bila vlažna in mehka, nadebelo posuta	A
Gospod? -- Najpoprej je bila beseda in so bile	bukve,	nato šele je bil človek in je bila živa kri	A
ga od otroških let sam učiš, se je prav za	bukve	rodil, pa se zavrže.Če bi se smel zavreči, saj	A
bil o tem svojem zadnjem podjetju zabeležil v	bukve	svoje fare vso bridko zgodovino. »Stephanus	A
»Denar?« se je začudil mitničar. »Svete	bukve,	ki jih je Tagliat vzel župniku Štefanu.V postelji	A
Jutri, ko pojde v Tolmin ...	Bukve	ga bodo izdale ...«	A
kmetiški svetovalec, zakaj bil je pismen in je	bukve	bral.Odkar se je bil sporekel s fajmoštrom Bandelom	A
kot ti ne morem biti, ki si učen pa v svoje	bukve	gledaš.Pa bi bil prej videl moje bukve doma	A
svoje bukve gledaš. Pa bi bil prej videl moje	bukve	doma.Ana joče in otroci se skrivajo po kotih	A
uveril brata, in je dejal: »Davi sem odprl v	bukve,	da bi videl, kako bi se samo odprlo.Ali veš	A
se je vrnil s soncem domov in odprl v svoje	bukve,	tam kjer bi bral v nedeljo, in je bilo zapisano	A
Andrej s Pečin? Ker so mu	bukve	tako rekle.Štefan, njegov brat?	A
»Nisem. Saj ne boš ti sodil, saj bodo	bukve.	« »O kakšnih bukvah govoriš?«	A
Knez je molčal, nato je vprašal: »Bral si svoje	bukve.	Ali veš, da so krive?«	A
in dejal nato sproščeno: »Pa so vendar prave	bukve.	Iz njih mi je, da vidim.	A
če ne bodo tega raznesli še v kakšne druge	bukve.	Bilo je takole.	A
nad Visokim. Ravno isto leto so bili posekali	bukve	na Osojniku, štore pa smo z ognjem pokončali	A
most, zavil jo je po temni stezi pod košate	bukve	in temne smreke.Obdal ga je čut samote in skoro	A
ter z gotovim strelom upihnil zverino s stare	bukve,	na kateri brez dvojbe tiči ter mirno gleda pse	A
pokazala Rodanina koča. Pred kočo je v senci stare	bukve	ležal bolnik, ob njem je sedel drugi z obvezano	A
silili rž. V hosti je videl posekane mlade	bukve,	ki se jih on ni bil upal dotekniti in je raje	A
Tudi breze so bile velike in vse bele. Ampak	bukve	so bile posebna lepota.Visoke, ravne, močne	A
biti njena zmotna ljubezen tajna, tajna ... Le	bukve	v hosti, skedenj in kozolec in vsa druga skrita	A
prisilili.« »Bukovnik so bili, mož, ki zna brati	bukve	in tudi pisati za silo ‒ pa da si pomagati niso	A
Dal mu je posebno sobico, mu kupil potrebne	bukve	in ga potem peljal zapisat v šolo. O	A
prišel domov iz šole. Baron ga pokliče, ko Pavle	bukve	iz rok dene. Hitro uboga in gre k baronu, katerega	A
cerkev, potem pa je doma kaj pisal ali pa dobre	bukve	bral.Ob kraju morja se je najrajši hodil sprehajat	A
vedno doma in zvesto bral svete in druge dobre	bukve.	Na Francoskem so imeli navado in je	A
Pričelo se je razpuščati drevje; v goščavah košate	bukve	in vitki macesni, po močvirjih pa so zatrepetale	A
Ostrorogi je zadegal labodje jajce ob deblo debele	bukve,	da se je razletelo na vse strani.Le grdo rumena	A
noga. Velikanske jelke in košate, večstoletne	bukve	vrste se druga za drugo; debel mah jih je porastel	A
in zato so steklarji rajši sekali gabre in	bukve	po visokih bližnjih hribih za svojo tovarniško	A
severno stran, kjer po strmem klancu rastó stare	bukve	noter do zabreškega poslopja, odpira se svet	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 49 149 249 349 449 549 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani