Peljal me je na kraj, kateremu pravimo Osojnik in ki leži pod gozdom nad Visokim. Ravno isto leto so bili posekali bukve na Osojniku, štore pa smo z ognjem pokončali, da se je napravila rodovitna njiva za rž in pšenico, ker človek ne more živeti od bukovega listja, pač pa čedno živi od zlatega klasja. Na tratino tik nove njive je legel stari mož, pograbil z roko šop trave ter ga zasukal, meni pa dejal: »Prinesi skalo, da zavijeva hudiču rep, da se ne ponesreči, kar bova imela v govorici!«