»Lovrek, ti si zares bistra glava!« je priznal zanosno in ga pograbil za rame.
Ta je bil ob Janezovem izbruhu navidezno hladnokrvnejši, a tudi njemu so se tresli prsti, ko je pričvrščeval vrv okrog debla orjaške bukve. Neodviti klopčič je porinil prijatelju v roke, kajti v skrivnostni svet pod Gradiščem je hotel prodreti sam prvi.