Vse v mraku mirnó, na vodnjaku samó tih vetrc z vodoj poigrava. Vodice šumé in rosice pršé brez konca v broneno kotanjo; brezdanj je ta vir, šepetanje, nemir brezkončna, kot misli so nanjo.
Pa blizi ni cest, ah, v Elizij do zvezd ne morete kaplje šumeče.