breg (101-200)

z orožjem nimamo moči.« Jovica je pljunil v	breg.	»Vaše moči so izmozgali, pri vas se bije boj	A
za gosposkega človeka. Kadar poteče Oskova v	breg,	tedaj bo začela hoditi Danica h Katici v šolo	A
preskrbljeni so zapustili kolibo in stekli v	breg	k beguncem. Ostali drvarji so zrli kakor vkopani	A
zakotno ulico, ki je držala med črvivo ograjo v	breg	k turškemu pokopališču. Ta ulica je bila še	A
rokah. Beguna sta srečno preplavala na oni	breg.	Bila sta Jovica in Vazko.	A
kosti je močnih. Težak voz bo dobro vlekel v	breg.	Ali mojemu rjavčku ga ni para pri vas.	A
ste pa le kupili v Črešnjevku!« sem kliknil v	breg.	»Prazen nočem iti domov,« je odgovoril zamišljeno	A
težko naloženih lesenih kolih, če se pomikajo v	breg.	Ta motiv obdeluje mlada stvarca ali v kratkih	A
namuzal. Senožet v Gorenjem lazu je ležala v	breg	in ljubo sonce se je upiralo z vso neusmiljeno	A
hišo razprostiral kakih sto korakov daleč v	breg.	Zadaj je stalo sadno drevje, spredaj obakraj	A
plen počasi in previdno ob čolnu izvlečem na	breg.	Dedec je bil nezavesten; ali živ ali mrtev ‒	A
kljunom in pretil dečkom ‒ ga, ga, ga! Celo na	breg	se je prizibal, s perutmi zamahoval in jim grozil	A
ograjen vrt, potegnjen od hiše v dokaj strm	breg.	Tik ob plotu je rasla visoka, stara lipa.	A
na tla in buljil oči pod bukovjem v nasprotni	breg	v upanju, da se zver tam kje pokaže.Res se je	A
gre k vodi: k potoku, k reki. Tam se ustopi na	breg	in pomoči v vodo košati svoj rep.Ne vsega, samo	A
ukazal starček. Z Vidom sta stopila tik vode na	breg	jezera. »Ne boj se, moj sin.	A
steni za hrbtom. Vsa bajta je bila namreč v	breg	vkopana, obložena s surovim zidom, le streha	A
lokostrelci so se usuli čez potok na nasprotni	breg;	cepali so in padali; ker so strelice predirale	A
še udarila vesla, čoln je s kljunom trčil ob	breg.	Iztok je prijel s krepko roko ladjico, iz nje	A
štropotajoč in prhajoč trli bičje ter plezali na	breg.	Ranjenci z obvezanimi rokami so jih gnali od	A
plovci v veletoku so obrnili in se vrnili na	breg.	»Hahaha!« se je krohotal Radovan, ki je prilezel	A
skočil v čoln, rahli valovi so pljusknili ob	breg	za odhajajočo šajko. Prefekt je hitro zajahal	A
Anti tako, da ne prestopijo zlepa več na desni	breg.	« »Dasi nosiš pesjansko glavo med rameni, vendar	A
vedno gorkejšimi žarki. Ko so dospeli na desni	breg,	se je že razblinilo megleno morje.V daljavi	A
širokimi loparji na veletok in gnali brodove na	breg	Slovenov. Sonce je privozilo do zenita, ko so	A
bi dejal plemeniti družbi, ki je posedla ves	breg	in se vzpela celo do grajskega zidovja.Kaj ni	A
nato pa spet potuhnjeno oblizovala izpodjedeni	breg.	Nad zelenkasto odsvitajočimi se tolmuni so begali	A
potuhnjenim klokanjem izpodjedala nasprotni ilovnati	breg,	raz kateri so se večje in manjše ruše z brezupno	A
nesel na rami težak hlod, nesel ga je iz gozda v	breg,	sopel je lagotno, še požvižgaval je. ”Kako	A
vse zazibalo pred njim, most in voda in temni	breg,	zavrtil se je v kolobarju z razprostrtimi rokami	A
Minca, hej, Jakec, po hruške, po hruške tja v	breg!	“ Odkričala sta otroka v sonce, kakor da bi	A
ki jo je bil odtrgal vihar ter jo treščil čez	breg.	- IX Starec je obmolknil; z drobnimi	A
zibalo morje pod menoj, pljuskalo bi zamolklo ob	breg	in jaz bi ležal in sanjal ... sanjal brez konca	A
pravi, ohrani si za hrbtom mostiček na drugi	breg.	Njih geslo je: ”Res je, ampak!“	A
dolga, voza ni.“ Vstal je in se je napotil na	breg.	”Kedaj pa odrinete?“	A
Vzdramil se je šele, ko je zadel plav ob	breg.	Odprl je oči in je ugledal mesto in se je začudil	A
groze. Cesta se je nagnila, spustila se je v	breg.	Globoko doli, tam daleč v sončni svetli megli	A
duši in po svetu. Popotnik roma truden v strmi	breg,	vidi samo grapavo stezo pred seboj in pusto	A
vseprostrani, z brega v dolino, iz doline v	breg,	kolikor daleč je segel poželjivi pogled; jabolka	A
jo je nasprotni val siloma treščil na visoki	breg.	”Ta zná!“ je rekel mali.	A
in Nežka pa sta šli dopoldne k veliki maši na	Breg,	v lepo farno cerkev uro daleč od vasi.In Nežka	A
te bil razžalil.“ - Samo voda je pljuskala ob	breg.	”Kaj sem ti storila, da stojiš od daleč in	A
zbrale stare ženice, prevlekle so čez zobe ves	Breg,	od Lovránove bajte do Kotnikovega poslopja,	A
tvojo nedolžnost, sin moj, pa pridi domu na	Breg.	Jaz ti dobim službo, dobro službo pri gospodu	A
Lojze in stopil sem še jaz; vsi smo prišli na	breg,	ali utrujeni smo bili in noge so se nam tresle	A
igra ž njo, vzdigajo jo valovi, mečejo jo ob	breg	- in zmerom dalje, bogve kam... Tuji ljudje	A
jutri; bil si most - popotnik stopi na drugi	breg	in se ne zmeni več za most, vseeno mu je, če	A
Čudohitro je plavala barka, že je tam zeleni	breg.	Ob bregu stoji Mana, tako blizu, da ji voda pljuska	A
je bila posuta, na obeh straneh se je vzdigal	breg	za moža visoko in je bil z gostim grmovjem porastel	A
/ stran 242 . / više v neporastel, lazovit	breg.	Klanec je bil posut z debelim kamenjem, na desno	A
kamni so gledali iz vode. Peter je sedel na	breg,	zakaj v tem studencu so bili raki; videl ni	A
težka polna veja s samimi gručami. Veselo v	breg	in v dolino in toliko lepša je veja, kolikor	A
ni bila težka in stopal je hitro in lahko v	breg;	razmeknilo se je drevje, prišel je na pot.Hej	A
turbani se zibljejo za vrhom, konjiki vro z vrha v	breg:	rdeče, modro, pisano se razlije po zelenini	A
Pobrežje v temeljih pretrese. Dušman** se umika v	breg	že po prvi salvi.Saj vojska Azijatov je neizčrpna	A
je Azijatov, vse pisano se zgrinja z vrha v	breg;	očrneli, mrki bojniki, neugnani, ki se ne boje	A
Herbart gleda, zadnje valovje se zaganja na drugi	breg,	turška vojska se vali nevzdržno proti Kranjski	A
in široka, le malo jih je prenesla na drugi	breg.	Kogar ni pogoltnilo valovje, ga zadene krogla	A
barjake. Kdor se reši skozi valove na drugi	breg,	beži v gozdove in ne vé, ali bo še kdaj dosegel	A
vranec prisopiha vroč do Une, požene se na drugi	breg	in se oddahne.Njegov ljubljenec ga objame s	A
naj poskusi s praporom vitezov prebiti desni	breg.	Že se nagne prapor plemstva naprej, perjaniki	A
zagrmi, prapor vitezov omahne nazaj na levi	breg.	Zdaj se odloči Herbart za močnejši sun.	A
na vodi, goste trume režejo valovje, a desni	breg	udari tem silnejšo salvo. Konji klecnejo in	A
se zaganja dalje, zdaj, zdaj bo dosegel desni	breg.	Turška vojska zavrešči, gnete se k bregu, preži	A
se odloči k umiku in se jezen požene na levi	breg.	Dan ugasne, ob bregovih Une zagore ognji.	A
»Hazurala, hazur!« Desni	breg	bruhne k vzbuni.Toda prapor vitezov se okrene	A
korak za korakom potiskajo kristjane v levi	breg.	Zdajci dvigne Čehaja glavo: kristjane hoče docela	A
silnem zagonu proti križu, ki se nagiba na levi	breg.	Tedaj spozna Turjaški bližajočo se opasnost in	A
izvabi jih na suho, in ko sovražnik doseže	breg,	je Herbartova vojska urejena. Herbart se za	A
morejo iz molka. »Nikogar ne bo,« gleda gospod v	breg.	»Nihče se ne gane,« se zamakne v tla.	A
Kmetje gredo v orožarno, Turjaški se zamakne v	breg.	Glej, na brdu se prikaže perjanik, peščica konjeniko	A
na Brezovo glavo, Babino goro in na Koranski	breg.	Herbart krene z malim spremstvom v grad.	A
stran potoka in se vzpel do petsto korakov v	breg,	od koder je kakor vojak na straži gledalo nekaj	A
videla preko vasi do cerkve in onstran cerkve v	breg	in gozd, in tam pod gozdom se je belilo dvonadstropno	A
bila že stopila na dvorišče in odšla za vrt na	breg,	se li Lipe ne vrača.Ko je tako nemirna tavala	A
vrača. Ko je tako nemirna tavala iz kuhinje na	breg,	ni opazila, da vsako njeno kretnjo opazuje iz	A
gruče ljudi. Ko je stopila čez most in zavila v	breg	na Peč, se je izvila izza zapuščenega mlina	A
»Kar za menoj gospod!« »Kaj v	breg?	« je vprašal prišlec.Toda mož pred njim je bil	A
njim. Molče sta v mrak odeta moža spela v	breg.	Ko sta prišla na Peč, je naprej idoči mož obstal	A
seve!« Baš ko je Luka hotel zaviti mimo Peči v	breg	črez hrib v Dole, ga je ustavila Anica.Prihitela	A
hudobo iz svojih misli: žagam, tešem, lazim v	breg	in molim, sem siv in pameten in goreč duhovni	A
ne bo zadnja!« Nastale so povodnji, trgale	breg	in brvi in odplaknile most med Volčami in Tolminom	A
zagledal iz ovinkov cerkev svetega Urha, severni	breg	Kozlovega roba, meline v Bučenici in umazane	A
nasmehnil župnik in šel svojo pot v mrak in	breg.	Pod Ljubinjem je postal zasopel in videl, da	A
Odročno mu je. Sprva mora iz trga nizko dol na	breg	k cerkvi in nato isto pot nazaj.Pa se je otresel	A
da ga žeja. Potem pa se mu zdi, da se obli	breg,	goličava in senožet zibljejo, izpodmikajo.	A
kaj bo, kdaj se bo zemlja upokojila in unesel	breg.	Ko se ove, čuti, da je oglarju v rokah, ki ga	A
ko se je pel po grapavem in kamnitem potu v	breg.	Potem pa se mu je zdelo, kakor da je nekaj od	A
Toninom, ki se je bil nekoliko predramil. »Pod	breg	ga vleci do prvega senika,« je velel Golja,	A
duhovnik, si brisal potno in solzno lice in sopel v	breg.	Nobena pot mu ni bila nikoli bolj težka, bolj	A
grobeh in nizkem zidu. Mlajši so lezli više v	breg.	Nekateri so se povzpeli celo v zvonove in opazovali	A
se je kakor od lastne teže rahlo bočila niz	breg.	Komaj so se ljudje tako strnili, že je bilo čuti	A
hiši, pridržal konja, ko ga je bil pognal v	breg	kmetom naproti in se vrgel iz sedla nekako dvajset	A
278 . / vojakom v roke. Vsi drugi so bežali v	breg,	skakali čez zidove na solkanske vrte ali pa	A
Solkanci in hiteli odpirat svoje krčme. Ves	breg	nad Solkanom je bil počrnel od ljudi.Solkancem	A
našli. Odtegnil se je bil gneči in se vzpel nad	breg	v ono stran, ki gleda na soško cesto.Preden	A
Dolgo je svetilo v noč in razsvetljevalo strmi	breg	v Bučenici in Senici.Ta ogenj tiste čase na	A
so bili na obeh rokah zavihani, je legla na	breg,	rekoč: »Da bi me le kakšna ruska ne	A
To rase samo na selški strani Blegoša. Ta	breg	sva torej prehodila in preiskala. Hudičel	A
je bil oče izgovoril strm in malo rodoviten	breg,	bratje pa so mu pomagali, da je na tem bregu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani