Kljub otožnosti, ki se je razpredala v njegovem srcu, je Lovrek radostno vdihaval krepko vonjavo travnikov in njiv. Pod njim je brzela Ložnica v svoji razdrapani strugi, se zdaj z jeznim šumenjem poganjala čez naplavljeni prod, nato pa spet potuhnjeno oblizovala izpodjedeni breg. Nad zelenkasto odsvitajočimi se tolmuni so begali kačji pastirji in v prozorni globini so švigale postrvi.