Tam je zavil na poljsko pot, sledečo sinje zeleni Ložnici, in se ob ljubko nagajivem žuborenju valov vkljub popoldanski vročini, ki je migotala nad poljanami, s pospešenimi koraki usmerjal proti farovškemu mostu. Na tem delu poti je Ložnica s potuhnjenim klokanjem izpodjedala nasprotni ilovnati breg, raz kateri so se večje in manjše ruše z brezupno vdanostjo nagibale proti vodni gladini. Dalje onkraj travnikov in njiv se je dvigala na gričku farna cerkev ter dremala v poletni bleščavi.