Ona je stópala ob njem, ne da bi ga gledala, ampak videti je bilo, da na tihem v sebi prisluškuje veselju zopetnega soglasja. On pa je od strani opazoval njeno držo in si mislil, da so ženske nemogoče v takšni, naivni in zaupljivi samozavesti; toliko bolj zoprne so zavoljo te samozavesti v trenutkih razdora, kolikor bolj so zavoljo nje drugače ljubke in dražljive. Bilo mu je, da bi se zadrl nanjo zavoljo tega njenega blaženega spajanja protislovij.