bog (201-300)

prevaro! Ali . / . / stran 77 . / - usmili se,	Bog:	sladka je bila prevara, spoznanje pa je grenko	A
POLJANEC stopi iz predela: Dioniz! DIONIZ: O	Bog!	O Jezus!	A
bilo življenje v nižinah, bil bi kolovoz ... Moj	Bog,	kako živimo!Ko sem bil otrok, sem si časih zaželel	A
Takih ljudi je mnogo, posebno med nami ... in	Bog	si vedi, še domišljajo si, da so nekaj posebnega	A
DOLINAR: Kako bi jo pozdravil, jaz bolnik, o	Bog,	kako bi ji pogledal v tiste sončne oči? ZDRAVNIK	A
smeh ... in ni pravičen. MILENA vstane: Moj	Bog,	prijatelj, kaj ne veš, da si me žalil vdrugič	A
zbežala. Zdaj sem pogledala, pa sem videla,	Bog	se usmili, samo starost in bolezen in smrt.	A
POLJANEC: Koga sem žalil, mati? MATI:	Bog	ti bo usmiljen zaradi trpljenja. MRVA: To	A
se je ob cesarski cesti, daj počitka,	Bog,	o daj mi sanj! In nebesa dala so mu sanje	A
procesija, nepregledna. Ne bojte se, ne vzdihujte -	Bog	vas je videl, videl je vaše hrepenenje in vaše	A
Kmalu se bova srečala. DAMJAN: Daj	Bog!	MRVA: Kmalu tudi midva!	A
Ne starejši od tebe, brat, ne starejši! ...	Bog	vama daj srečno pot, daj jo vama in meni!Odide	A
roki, pritisnil jo k ustnicam ... VIDA: In	Bog	te je slišal. DIONIZ: Moje oči iščejo, ne	A
In tudi izgubil sem se bil, blodil sem, da se	Bog	usmili ...Ali vse to je bilo pred tisoč leti!	A
jo dajte! ... Ali dali ste mi kamen na prsi ... o	Bog,	usmili se! V ozadju se počasi duri odpro	A
VIDA proseč: Mati, o, mati! POLJANEC:	Bog,	usmili se ... roko mi vzdigni, odpri mi oči ...	A
PRVA SOSEDA: Mož je šel in se ni vrnil.	Bog	se te usmili! DRUGA SOSEDA: Sinovi so šli	A
DRUGA SOSEDA: Sinovi so šli v ta véliki svet,	Bog	se te usmili! TRETJA SOSEDA: Samoten je dom	A
te usmili! TRETJA SOSEDA: Samoten je dom,	Bog	se te usmili! MATI: Eden je ostal, vseh mojih	A
kjé so? Molk MATI stopi v ospredje:	Bog	je bil usmiljen.Kar je vzel z levico, je stoterno	A
115 . / MATI: Ene same lehe ni oškropil dež;	Bog	je poslal znamenje, da bi vsi, ki so obloženi	A
in je utihnilo. . / . / stran 116 . / TONE:	Bog	mu daj nebesa, kdor je bil! FRANCKA: Nihče	A
njega imaš rada, zanj si zardela, zanj jokala.	Bog	vaju blagoslovi; povezal bom culo, še jutri	A
znamenje! Doline šentflorjanske ni blagoslovil	Bog	zato, da bi redila in pitala umetnike, tatove	A
nikoli ni bil veliko prida, je takoj premagalo -	Bog	mu bodi milosten ob zadnji uri!Ampak mi drugi	A
ŽUPAN se zgrudi na stol ves bolan: Moj	Bog,	pohujšanje utrudi človeka; slab sem. ZLODEJ	A
govori, tak nikar ne vpij, kdor že si!... Moj	Bog,	kaj sem storil, da si poslal še to izkušnjavo	A
izkušnjavo in pokoro! Težek je res moj tovor -	Bog	mi odpusti, težek je tovor mojih grehov - samo	A
kakor je bilo nekoč. ŽUPAN: Usmili se, o	Bog,	spokornega grešnika!- Koliko bi?	A
visi njegova suknja, in išče ter šteje. O	Bog,	zakaj si odvrnil obraz od te lepe doline šentflorjanske	A
obraz od te lepe doline šentflorjanske?... Ná, pa	Bog	s teboj in vsi njegovi blagoslovi! PETER	A
odkoder že si: greh poznaš in znamenja njegova,	Bog	se te usmili in nas tudi!Pa kjé bi jemala, kjé	A
obrne žepe ter izroči Petru vse, kar ima:	Bog	ti odpusti, rokovnjač, Bog ti odpusti! PETER	A
Petru vse, kar ima: Bog ti odpusti, rokovnjač,	Bog	ti odpusti! PETER hladno: Na svidenje!	A
Kaj sem ti storila? Pomozi,	Bog	- saj me ne ljubiš več! Napol v objemu	A
in nadloge! PETER: Če je ne maraš, duše, -	Bog	s teboj! JACINTA: Bog s teboj!	A
je ne maraš, duše, - Bog s teboj! JACINTA:	Bog	s teboj! ZLODEJ: O že, o že - samo premalo	A
ukazuje, pa storim; kakor švrka, pa tečem! -	Bog	ti odpusti in obvaruj to dolino šentflorjansko	A
durmi in se takoj odkrije in prikloni: Hvaljen	Bog!	PETER: Davek!	A
ti, ki si, dasi nisi... o, zavozlána logika!	Bog	z njó!- Drugače je vse v redu: toliko je gotovo	A
Ali hčeri nimata nobene? DACARKA: Ni je dal	Bog.	DACAR: Prav je storil.	A
premagamo to veliko izkušnjavo, ki nam jo je poslal	Bog	za grehe nekdanje in prihodnje!Podajte si roké	A
Moje srce je žalostno, smrti željno! Odreši	Bog,	odreši to dolino šentflorjansko! ŽUPAN: Odreši	A
če se nikoli ne srečava... Pa sem te srečal,	Bog	je hotel, in sem videl, da imaš naočnike, da	A
umazan in vzdihovali ste sentimentalno: ”Ah, moj	Bog,	ne glejmo tjà, ne sodimo ga, zakaj on je naš	A
tako redkokdaj počastite ... In hčerka, - moj	Bog,	kakó je krasna; kakor roža; - lahko ste ponosni	A
obupajte. Jaz sem poznala nekega dekleta, - moj	bog,	da bi jo videli: - sam okostnik, rečem vam;	A
in jaz nisem niti slutila. Moje očí ... moj	bog,	- moje očí ... kjé sem jih imela?Gotovo je resnica	A
IVANKA: In vse to misliš resno? ... Ah moj	bog,	kam si se izgubila v svojih sanjah!In ti zaničuješ	A
47 . / Kadar se naužije življenja, udari ga	bog	s sentimentalnostjo; in to je nevarna bolezen	A
licih. MAK: Jaz sem nedolžen na tej stvari;	bog	mi je priča, da ne razumem besedice. PETNAJST	A
oddrdrala sta proti kolodvoru. MAKOVKA: Ah moj	Bog,	kaj je to?... Ubežala je z njim!	A
smela več na cesto, med poštene ljudi ... Ah moj	bog,	svetujte mi vendar! - VRANČIČEVKA: To ne more	A
samó še iz navade premikale ... In govoril, moj	bog!	Kakó težkó je prepričati zabitega človeka!	A
zató niso zadovoljni s tem, kakršnega jim je	bog	dal.Sicer imá vsak človek nekaj tega bedastega	A
Ti me boš ubila!	Bog	ti odpusti, kako me sramotiš pred svetom ...Pomislite	A
zaljubljenca nameri lok! ROMEO O da ljubezni	bog	do cilja - srca z očmi zavezanimi najde pot	A
Izgubil sem se, nisem Romeo, njega ni tú, on je -	Bog	vedi kjé. BENVOLIO Povejte mi brez hudomušnost	A
pravijo, da krijejo lepoto. Kogar s slepoto bil je	Bog	udaril, več ne pozabi luči izgubljene.Pokažite	A
Kliče. Hé, golobica, golobičica! O	Bog,	kod hodi!Julijetka, hej!	A
kresni véčer bo jih štirinajst. Ona in Suzica -	Bog	daj kristjanom nebesa - bili sta v enakih letih	A
dan je padla na obraz, moj mož jo vzdigne -	Bog	mu daj nebesa, bil je vesel mož! - vzdigne jo	A
norče in odgovorilo: Dá! Pa je imelo, vedi večni	Bog,	na čelu buško kakor kurje jajce.Nevarno buško	A
DOJKA Da, zdaj sem nehala.	Bog	te obvaruj! najlepša punčka, kar sem jih dojila	A
ROMEO Častiti oče, dobro jutro! LORENZO	Bog	bodi blagoslovljen!Kdo bliža se mi z jutranjim	A
slajši sem si bil izbral počitek. LORENZO	Bog	odpusti grešnikom!Ali si bil to noč pri Rozalindi	A
Rozalinde že grajal me. LORENZO Ker je bilá tvoj	bog,	moj sin, in ne zató, ker si jo ljubil.	A
če je pravica na moji strani. DOJKA No,	Bog	vedi, tako sem se jezila, da se tresem po vsem	A
priporoči me svoji gospodični! DOJKA No,	Bog	naj blagoslovi!- Stojte, še nekaj!	A
Dojka in Peter nastopita JULIJA O	Bog,	prišla je!Kaj je, zlata dojka?	A
JULIJA No, mamka?	Bog,	ti gledaš žalostno?Če žalostno je tvoje sporočilo	A
ne da z nobeno rečjó. Njegove manire niso	Bog	vedi kako fine, ampak stavim, da je krotek kakor	A
In pa moj hrbet, moj ubogi hrbet!	Bog	vam odpusti, da me sem in tja poganjate, pehate	A
Romeo nastopita LORENZO Naj blagoslovi	Bog	to sveto zvezo, da žalosti nam nikdar ne rodí	A
prag, pa že udari z mečem po mizi in zavpije:	Bog	daj, da bi te ne bilo treba! in ko ima v glavi	A
Kaj viješ roke? DOJKA	Bog	se usmili!Mrtev!	A
DOJKA Rano sem videla, moje očí so videle jo -	Bog	pomagaj mu! - na hrabrih prsih; truplo vse krvavo	A
prognan Romeo, ki ga je ubil. JULIJA O	Bog,	njegova roka je prelila kri Tybaltovo?	A
-	Bog	pravični, kakšna trma!- Takoj, takoj!	A
današnjem bova sladko kramoljala. JULIJA O	Bog,	nesrečo sluti srce moje.Ko si tam doli, zdi	A
Lopov in on - pekél in pa nebesa. Glasno.	Bog	mu oprosti!Jaz mu oprostim; in vendar ga na	A
da je biló premalo blagoslova, ker nam je dal	Bog	to edino dete; zdaj vidim, da je bilo to edino	A
- Ti coprnica! DOJKA Sam	Bog	nebeški naj jo blagoslovi!Ni prav, da jo tak	A
Odide. JULIJA O	Bog!	Povej, kaj je storiti, dojka?	A
Resnično, prava sreča bo za Vas možitev druga, -	Bog	mi greh odpusti! - in dosti boljša od možitve	A
od srca? DOJKA In od duše, drugače naj me	Bog	kaznuje. JULIJA Amen.	A
- Grof dovolite, da ostaneva samá. PARIS	Bog	varuj, da bi motil spóved!V četrtek, gospodična	A
sem sklenila: odreši me v trenotku tale nož.	Bog	je bil združil srce Romeovo in moje, ti pa združil	A
oče, o daj mi, ne govóri o bojazni! LORENZO	Bog	s tabo!Vzemi in ostani trdna!	A
Služabnik odide. Kakor je	Bog	v nebesih, modri pater zasluži vsega mesta čast	A
Odide z dojko JULIJA Z bogom!	Bog	vedi, kdaj se zopet vidimo.Po žilah me spreleta	A
Gospodična! - O	Bog!	O Bog!	A
- O Bog! O	Bog!	Mrtva je!	A
CAPULET Dajte, da vidim jo! -	Bog	nam pomagaj!Mrzla je, kri se ne pretaka več	A
spremimo to lepo mrtvo truplo v grob očetov.	Bog	Vas je kaznoval za grehe Vaše, ne skušajte ga	A
Nisi prodal mi strupa, jaz sem ga tebi dal. -	Bog	s tabo, človek, nakupi si jedí in rédi se!-	A
BALTAZAR Prijatelj, ki ste mu znani. LORENZO	Bog	te blagoslovi!Povej, prijatelj moj, čegava baklja	A
da z njimi siloma se grob ulomi. CAPULET O	Bog	usmiljeni!- O žena, glej, kak hčerka najina	A
Siratka vstane in zamahne z roko skozi okno -	Bog	vas ohrani vaši velespoštovani rodbini in narodu	A
vaši velespoštovani rodbini in narodu našemu,	Bog	vas živi še mnoga leta!Zunaj pod oknom burno	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani