božjo (401-500)

vedel ničesar. mHodi z zbranim duhom v cerkev	božjo	in ne nosi Boga samo na jeziku, nego imej ga	A
danes še pri truda polnem delu, jutri že pred	božjo	sodbo, kakor bi bilo všeč večnemu Gospodu.	A
vašo! Meni pa bi bilo sladko umreti za vero	božjo,	da bi se ta luteranska svojat prepričala, kako	A
nezadovoljno zmajala z glavo in potožila: »Za	božjo	voljo Volkec, pa ne pred kamin!«Pa ni nič pomagalo	A
zobne ščetke, jutranje kave in sveže preste?! Za	božjo	voljo, Gagica!« Zagledala se je v rdeče nebo	A
sva se že zdavnaj zmenila: čez tri tedne, za	božjo	voljo, Robson!« »Zmenila sva se za danes!«	A
Je priporočen in morate podpisati.« »Kdo, za	božjo	voljo, pa danes še pošilja priporočene pošiljke	A
policijo ... ee ... gasilce! . / . / stran 45 . / Za	božjo	voljo, gospod Rogovila, ne vlecite se kot skisana	A
vas nič ne skrbi, gospod Rogovila. Bomba, za	božjo	voljo?!« »Pa bom res zavrtel ta prekleti telefon	A
Polju, Ljubljanici in njeni barvi. Koga, za	božjo	voljo, še zanimajo vaša barjanska močvirja,	A
priznam, res si ‒ ste ‒ uspešni, ampak, za	božjo	voljo, nehaj že!Vsaka stvar ima svoje meje.	A
je opat veselo pravil. »Ko pridejo, začnemo z	božjo	pomočjo zidati.« »Tudi naše pomoči vam bo še	A
vseh svetnikov božjih ... Tako je, iščoč Mater	božjo,	premišljeval in bolj in bolj trdno veroval.	A
pomagal. Iz vse duše je klical na pomoč Mater	božjo	in se nenadoma našel v čisto novi in silni misli	A
»Da, da!« se je Ema domislila. »Na	božjo	pot bom šla v Lesce prosit Mater božjo, da bi	A
»Na božjo pot bom šla v Lesce prosit Mater	božjo,	da bi brat ozdravel.« »Mati božja ni zavrgla	A
posebno pobožnost. »Jutri zarana bom šla na	božjo	pot,« mu je povedala, ko sta bila že blizu doma	A
ne bi grešil, in z vso dušo je častil Mater	božjo.	»Le po Materi božji bom našel pravo pot pokore	A
srečen, če bom tudi jaz z vami smel častiti Mater	božjo.	« »Če te srce res žene, pa pridi ob priliki do	A
nobene, ko je grofica Ema vzela Živko s seboj na	božjo	pot.Sicer je vedel, da je nevesta vsaj zdaj	A
bila tudi ‒ ona. Ko sta se namolila pred Matero	božjo,	sta postala tudi ob glumačih in piskačih, ki	A
gledati ne kaže, kako se bodo tile zalivali z	božjo	kapljico.Spomnil se je, da bi poiskal oskrbnika	A
se gradi šele komaj v en konec, že kar nekako	božjo	pot.« In že je zajel sapo, da bi, kakor je že	A
vsem srcem in občutjem molil psalme in Mater	božjo	prosil pomoči, da bi Ditrik srečno prebolel	A
je bila tista, ki je pomenila Žalostno Mater	božjo	s sedmimi meči v srcu in z mrtvim Jezusom na	A
zakaj?« »Beli menihi iz Stične so shodili	božjo	pot na Primskovo,« mu je Kuralt odgovarjal.	A
»Stiški menihi so na Trški gori napravili	božjo	pot,« je Linhart povedal. »Menili so dobro,	A
Kje ju skrivaš? Spusti ju, za	božjo	voljo, da pojdeta z menoj, če sta še toliko	A
prednikov in s stiško zavetnico Žalostno Materjo	božjo	...« Menihi so glasno ihteli, opat sam	A
ki se je odpravljal v Ameriko, in ga je za	božjo	voljo prosil, da bi mu pripeljal oba otroka	A
solzami: »O, mamka božja z Zaplaza ‒ kaj sem za	božjo	voljo vendar mislil!Bog oče, ki si v nebesih	A
gleda in nanj roti kazen . / . / stran 19 . /	božjo;	za njo ob berglah zuza izkolčeni mož in se bliža	A
je oče ‒ to pomni in ne godrnjaj zoper voljo	božjo!	« Oči so opatu šle v dolino; begale so čez polje	A
naberó, da ob smrti z njimi kam ne vedó.« »In	božjo	pot imajo kar pred vežo,« so mu še drugi pomagali	A
je čisto z uma, pogubil te bo, skrij se, za	božjo	voljo, na dno pekla.Bog tako ne mara več zate	A
njeno zdravje, kako sem prosil pomoči tudi Mater	božjo	...«	A
da bi se rada ponunila; gospod opat naj ji za	božjo	voljo pregovori očeta, da ji ne bo branil.	A
sicer velika, a prišli so prav v Stično, na	božjo	pot so prišli ...«	A
polni cerkvi na ves glas pomoči prosili Mater	božjo.	Trlep je z Rádohom mirno urejal obrambne priprave	A
menihi ne dopovedo, da je vsak upor greh zoper	božjo	zapoved.« »Greh je tudi, nečloveško ravnati	A
je Janez nasmehnil. »Ali ves je vdan v voljo	božjo	in žensk se boji kakor otrok živega ognja.«	A
še dobro!« »A jaz pojdem za njeno zdravje na	božjo	pot v Stično,« je Janez sramežljivo povedal	A
vere in upanja. »Zdaj pa res precej pojdem na	božjo	pot,« se je Janez spomnil patrovega opomina	A
jim je razpovedal vse, že se je odpravil na	božjo	pot v Stično. Veliko veselje se mu je spotoma	A
Kam pa ti zdaj?« »Na	božjo	pot v Stično, da bi res kmalu okrevala,« je	A
»Miklav s Čateža.« »In greste na	božjo	pot?Ali je kdo bolan?«	A
razumel, a dejal je, da pojde v cerkev in opravi	božjo	pot. »Le, tudi jaz pojdem s teboj,« je Miklav	A
je vse moje srce k Bogu obrnjeno in vneto za	božjo	ljubezen.Zato sem nocoj zelo veselo noč imel	A
privoljenjem župnika tiste fare opravil očitno	božjo	službo, pri kateri so vsi skupaj konec maše	A
ljudje kali? Ko Janez tako morje premišljuje in	božjo	previdnost pod drevesom hvali, priteče kodrast	A
onem svetu odpuščen? Zakaj hočete upanje na	božjo	milost izgubiti in obupati?Ne veste, da po hudem	A
Nato se gospodar ustraši in pravi: »Za	božjo	voljo, kaj je naredil?Gotovo je cekin ukradel	A
umreti. Če drugače ne more biti, vdajte se v	božjo	voljo, potrpite voljno svojo nesrečo obrnite	A
tja in prosi, da bi ga v barko vzeli. »Za	božjo	voljo vas prosim,« pravi, »pomagajte mi, usmilite	A
»Ti si, France Svetin! Za	božjo	voljo, kako si ti semkaj prišel?«Svetin ni imel	A
enkrat z rajnico svojo materjo na Štajersko na	božjo	pot šel, v Gornji grad.Kaj misliš ti, Rajtguzen	A
je planil ter tukaj šele viknil Mozolki: »Za	božjo	voljo, sem gredó biriči, semkaj k nam!« »Naj	A
ust pa mu je tekla kri. »Pavlek, Pavlek, za	božjo	Kriščevo voljo, ali so te ubili?« vzkriknila	A
zdravja ne varuje, greši zoper peto zapoved	božjo.	Prosi Barbo, da ti skuha čaja.	A
obhodila vsa božja pota in bi boga molila in mater	božjo	prosila, da bi k pameti prišel, ko bi le vedela	A
brambovskih vojskah ob francoskem času s to	božjo	pijačo seznanil.Obrške sosede, ki so bile tako	A
spoznanja, katerega pritlikavci dolžé, da je	božjo	vrednost na človeku preveč v ničevo deval, kako	A
našla je vežna vrata na stežaj odprta. »Za	božjo	voljo, kaj bo neki delal zunaj?« mislila je	A
in sam vedi! Jaz bom Boga prosila in mamko	božjo	in svetega Damijana, tvojega patrona, da bi	A
pa jih ni.« »O, za Boga in sveto pomagalko,	božjo	devico!« vzdihne stara ženska, »lejte si, nič	A
leti ravno mimo njegovega ušesa v izbo. »Za	božjo	voljo!« zdihne Jurec v strahu. Sova se ogne	A
drevjem, je kapelica sv. Neže, kamor ljudje na	božjo	pot hodijo itd. »In streha od našega doma se	A
čudijo, da tak gospodič golido licitira. »Za	božjo	voljo, saj ste ljudje, pustite mi samo to golido	A
in si ga skoraj zagovarjal.« »Ti si četrto	božjo	zapoved čisto pozabil.Staršem se morajo slabosti	A
Plačal bom, če krvavo zaslužim. Dajte za	božjo	voljo, usmilite se!« »Ne morem,« odgovori mlinar	A
premikale sem in tja. . / . / stran 80 . / »Za	božjo	voljo, umrla bo!« pravi starec in teče klicat	A
zmerom upam, da jih bomo še ta dan odbili z	božjo	pomočjo; kloštrski hlapci, Mačerolovi hlapci	A
svojega očeta, ki je umrl rad in vdan v previdnost	božjo,	katera mu je bila zadnji del življenja tolikanj	A
župnik. »Tu je vse zastonj, treba je samo v	božjo	previdnost zaupati, ki bode še vse prav izvela	A
glasna in nevljudna, rekoč: »Nič ni hoditi! Za	božjo	in Kriščevo rano!Pesa človek pred prag ne bi	A
znamenju, v katerem uči sveta Ana deklico Mater	božjo	molitev peti, preseka ozek pas polja, udre skozi	A
Prisedi!« »Za pred Mater	božjo	sedmerih žalosti sem jih.«In je sedla.	A
Reza je pozabila postaviti pred žalostno Mater	božjo	razcveli sleč. Mleko je pelo v žehtarje.	A
bile zdaj graščine!« »Boga zahvali in Mater	božjo,	da ne vedó, da si bil pri Kosomanu, in tiho	A
kramljali z menoj, ko smo šli k bližnji cerkvi na	božjo	službo.Kajti, dasiravno so bili tu luterani	A
rajši vidim, da imaš hudiča ko biriča.« »Za	božjo	voljo, ne kolni tako!« pravi sestra. »Pa to	A
graničarji ga ubijejo ali pa on koga, le brž, oče, za	božjo	voljo!« »Moj Bog, moj Bog, to ti je križ ž njim	A
tako da je bilo deklice strah. »Pustite me, za	božjo	voljo vas prosim.Kaj bodo ljudje rekli, ako	A
se shajaš z biriči na samem in skrivaj.« »Za	božjo	voljo, Francè, ne misli kaj takega!« trepeče	A
tistega Štivrnikovega Franceta, Bog mu daj milost	božjo	in sveta nebesa z menoj vred.« »Štivrnikovega	A
A tu je bil že prihitel notar. »Za	božjo	voljo, gospod Koren!Ali ne bomo pričeli?	A
ji tekle še venomer. »Kaj se je zgodilo, za	božjo	voljo?« silila je mati. Počasi in vedno skrivaje	A
Koren je vedel Milico nazaj k materi. »Za	božjo	voljo, nikar ne hodi dol,« šepetala je deklica	A
Zdaj je bil sodnik s smehom na vrsti. »Za	božjo	voljo, gospod doktor!Ste li ...	A
ter jame vleči svoje rokavice čez prste. »Za	božjo	voljo, nikar, prijatelj,« kliče Bolè, »počakaj	A
ndogermansko sorodstvo!« . / . / stran 26 . / »Za	božjo	voljo, gospod sodnik, ali se bavite tudi s sanskritom	A
Allons, enfants de la patrie’!« »Kaj pa je za	božjo	voljo?« smeje se Hrast, »ali je Turek pod tvojim	A
nenaravno koncipirane, sestavljene, izvedene ‒ za	božjo	voljo, povedati vam skoro ne morem ‒ a to je	A
kvišku ter planil v kamro. »I, kaj pa je, za	božjo	voljo?Ali ti je slabo Molek?« »Hu-hu-hu!« ječal	A
lagal se je trdovratno in trdil, da je šel na	božjo	pot na Oljsko goro pri Velenju. V Delo po	A
Izpregovoriti ni mogel besede. »Za	božjo	voljo!Kaj je ‒ kje je baron, kje je mož moj	A
popolnoma zadovoljni s tem, da bode s slovesno	božjo	službo, s pokanjem topičev in z »ofrom za cerkvene	A
z obema rokama okoli pasa. »Pustite me ‒ za	božjo	voljo, kaj hočete?« vzkliknila je polglasno	A
ležala kraj postelje. . / . / stran 59 . / »Za	božjo	voljo, ali si se tepel?« vzklikne.	A
sivi ti, da te sram ni kosmatiti zoper šesto	božjo	zapoved!Precej pojdi večerjat!«	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani