božjo (301-400)

Namesto prejšnjega pa sem dobil novo ime, kazen	božjo	na stara leta.Ne glej me tako mrko, ne zavrzi	A
ves križev pot!“ ”V krčmi je obkladal Mater	božjo	z nečednimi imeni, drugi dan pa je kosil pri	A
in spomine ... in vrhu tega tudi v pravičnost	božjo.	Zato vem, da mi je bila poslana ob pravem času	A
skovikajoči glas, ki se je prerekal z Materjo	božjo.	Ali vendar je bila v izbi čudna tišina, kakor	A
nami nebogljenci, bi ji bil moral nakloniti	božjo	milost.Ona pa -- od lakote!“	A
to lepo faro in na kolenih hvalite neskončno	božjo	potrpežljivost, da še niste utonili v gorečem	A
se mu orosile oči. »Oprosti mi, Franc, za	božjo	voljo!Tako nizek in ničvreden stojim pred tabo	A
napol pa v gnezdo, ki si ga zgradim z njeno in	božjo	pomočjo.V tej ljubezni je sladkost, ki je ti	A
roke. ”Prosim te kakor Boga in sveto Mater	božjo	...“ ”Stran!“ je ukazal Severin.	A
sama vzela, saj ne znate ravnati z njó ...“ ”Za	božjo	voljo, vi vendar ne bote lezli ponjo, saj komaj	A
veselo, lepe sanje sanjajoče, se je bočilo nad	božjo	zemljo; tu tam se je zalesketala zvezda; njena	A
vodnika ni nego naključje in vdanost v voljo	božjo.	Stopal je počasi dalje, veselje pa je ugasnilo	A
menil ne za ploho, ne za blato, ne za vso jezo	božjo.	Tako je mogočni župan Barjanec navsezadnje	A
ob otomani. ”Ne zamerite, gospa Francka, za	božjo	voljo vas prosim...“ ”Kaj?	A
rad vstal, gospa Francka, pozno je že ... Za	božjo	voljo, že osem je!“ Ko ga je videla gospa	A
polu sedmih se je napotil Maricelj na svojo	božjo	pot. Od nizkega sivega neba so gosto in tiho	A
”Oprostite mi!“ je dejal, ”in prosim vas za	božjo	voljo, nikar se ne jezite name v svojem srcu	A
vedi odkod, dvema farama za nadlego in šibo	božjo.	Tu ležiš, ne črhneš besede, ne izkazuješ hvaležnosti	A
reko, nikjer ni ovire, ljudstvo beži pred šibo	božjo	v šume in brda, seljaki Uskoki so prešibki,	A
plamena jim znani šibo . / . / stran 136 . /	božjo	... Kristina, oprosti, jaz moram k svojim ubogim	A
polumrak plane žar, na vrhovih znanijo grmade šibo	božjo	... Naprej, naprej!	A
svet živi in šumi mimo in je pozabil na belo	božjo	dekle, vratarico v samostanu življenja - na	A
Z doma gresta hlapec in gospodinja. Na	božjo	pot.Menda.	A
Menda. Tomaž hodi vsak dan na	božjo	pot k Cerarju na vino.« »Lepo te prosim	A
Kakor skozi mrak je slišala: »Ne izdajte me, za	božjo	voljo.Našel sem, Bog mi je priča, da nisem vzel	A
prej se nisem bala in zaobljubila sem se na	božjo	pot in tudi vas sem zaobljubila.Pa ne bi jokala	A
Prav tako mu služi, kakor ti, Jevane, ki v	božjo	slavo maličiš božje lice v les in na zid.«	A
Pa mati ni odstavila otroka! Ljubezen	božjo	smo križali, a nas ni zavrgla. Zadnje pa je	A
zaprta. 1 prepovedano ti je opravljati službo	božjo	in odvzeti so ti dohodki. S silo je udušil vikar	A
prešuštnik in nečistnik? Zabranil sem mu vstop v	božjo	vežo, on pa je izzivalno oskrunjal sveti hram	A
opominjam prizanesljivo, naj se kesa in prepusti v	božjo	voljo.Saj niso uporni.	A
okusil, nisi dal. Zase, samo zase hočeš táko	božjo	srečo. Ti veš, čemu.	A
gluha, kakor je bila meni. Gluho beremo namreč	božjo	besedo.Ni zapisano, da umejemo, marveč da verujemo	A
takó je človeška brbljavost zabrisala pravo	božjo	besedo...« »Pismar, tako se biješ po lastnih ustih	A
sem Ti tudi že, da sem zato obupal. Imej svojo	božjo	srečo zase! Thabiti, Kumi: ... Tvoja volja, amen	A
toliko bridkosti, da je ni greh primeriti s samo	božjo	Materjo sedmih žalosti.Nastala je bila celó	A
pomagalo seveda ne bo nič.« »Kakor je pod	božjo	mislijo,« je zamrmral motno sam zase Andrej	A
je iskal najgloblje. Tudi našel: da smo pod	božjo	mislijo, pod večno namembo. Takisto je učil	A
»In tako dalje.« »In tako dalje, za	božjo	in pet krvavih Kristusovih ran, naj bi Vaše	A
»Saj te razumem, zdaj te.« »Pod	božjo	mislijo smo,« je prikimal Andrej. V Bači je	A
Ni vedel odgovora. Trudno se je vdal: »Pod	božjo	milostjo smo vsi.« Nekaj časa pozneje je našel	A
občutja vse določneje v strašno jasnost: »Pod	božjo	mislijo smo!« Prevzemala ga je lepota zemlje	A
svoje povedal: . / . / stran 371 . / »Pod	božjo	mislijo smo.« Iz prav te besede, iz svetov,	A
celo z galjoti, ki nimajo svetega Duha. »Pod	božjo	mislijo smo,« se je trudil potolažiti se, pa	A
Če bi ti mogel verjeti.« »Prisežem ti, kar	božjo	martro postavi pa sveče prižgi,« je rekel Skoračnikar	A
412 . / Pa je skočil birič in udaril Mater	božjo	v znamenju čez obraz, da je zajokala in so ji	A
vse narisal, snope, Matevžiča, biriča in Mater	božjo,	kako se joče.Kadar pojdemo na Mengore, boste	A
Zunaj nekdo potrka. »Luka, za	božjo	voljo,« spozna županja soseda. »Ne ustraši se	A
Ne ustraši se preveč, Tina ‒« deje mož. »Za	božjo	voljo ‒« »Gašperja so ti ogrizli volkovi.Težko	A
gre z roko čez oči, kakor da se drami. »Za	božjo	voljo, Andrej,« vzklikne Gregor, »kaj pa je	A
Šmarne gore do Brezij pa je kar nekaj ur hoda. Na	božjo	pot smo hodili najraje ponoči.Zvečer smo šli	A
moram, da so nekaj desetletij nazaj hodili na	božjo	pot pravzaprav v sosednjo vas, k Mariji Udarjeni	A
tako blagozvočne zvonove in orgle, da pride na	božjo	pot na eno nedeljo tudi po tri tisoč ljudi,	A
Kaj pa, če bi imeli na Dovjem Lurško Mater	božjo?	Votlina sama po sebi vabi za to!	A
slovesne blagoslovitve votline z Lurško Matero	božjo,	z Dovžani nisem imel nobene večje težave več	A
vsrkavaš mir vase z vseh strani, ko začutiš	božjo	neskončnost krog in krog sebe, iz duše pa ti	A
drugi pa bi - tako sem načrtoval - lahko službo	božjo	spremljali zunaj, na prostem. Kapelico	A
nazadnje pa sem se le odločil za lurško Mater	božjo.	»Imamo jo v farni cerkvi, pa naj bo	A
gledati na veke! Z mano poveličuj pravičnost	božjo!	« In z Azraelom sem poveličeval pravičnost božjo	A
/ In z Azraelom sem poveličeval pravičnost	božjo!	Zdaj se sama od sebe odpró druga nebeška vrata	A
se mi, da sem v srenji svoji oznanjal besedo	božjo	v narodnem jeziku in ne v tujem jeziku latinskem	A
pa vihté gole meče po zraku. »Za Porodnico	božjo!	« zaječi profesor z vseučilišča Svetega Simplicija	A
streljal, da se je vse kadilo okrog njega. Za	božjo	voljo sem prosil profosa, da naj mi da puško	A
človeku, da bi ostal otrok vse svoje življenje!	Božjo	besedo nam je tisti dan na Gori oznanjeval gospod	A
je bilo ženstvo v joku! Dobro si oznanjeval	božjo	besedo, gospod Jakob! Po opravilu sem	A
Mislila sva si, da skoraj gotovo kupiš.« »Za	božjo	voljo, čemu?«Danijel se ni dal odgnati:	A
zberačil kuretine in masla in obetal, da greš na	božjo	pot v Poreče k svetemu cesarju.Pri Zalogarju	A
cerkvi na Koroški Beli, ko si ti opravljal službo	božjo?	Mar ga nisem videl tam hudiča v kozlovski koži	A
Duha! Spoštujte Mater	božjo,	vse svetnike in angele, zato so ti v nebesih	A
izmed vas toliko krstil in jih sprejel v cerkev	božjo?	« Takoj je bila družba v plamenu.	A
še takrat ne, ko bova skupaj stala pred sodbo	božjo!	Spravljaš me v nesrečo in sebe v pogubljenje	A
da si nekako mlačen in da zanemarjaš službo	božjo.	Pazi, da ne boš ljudsnekerjev-1807  link	A
smo tako zgodovinsko ozadje, pričnimo torej z	božjo	pomočjo svojo pripovest, ki se bode vršila pred	A
breme katoliškega kardinala, a prenašamo ga z	božjo	pomočjo.Pot pa, na katero se odpravljam, mi	A
žarkov. Ohladila se ji je duša, ker je pred	Božjo	porodnico brlela kakor iskra majhna lučca.Takrat	A
bo dobro! V tistem hipu se je obljubila na	božjo	pot na Dobrovo. Takoj prihodnjo nedeljo pojdejo	A
je že, gospod oče!« je odgovorila srečno: »Za	božjo	čast človek vse da!« »Tudi moja hvaležnost sega	A
pa je oče Vincencij vzdržaval nekako zvezo z	božjo	cerkvijo.Pri novih mašah je bil dostikrat povabljen	A
bil sem v cerkvi ter vestno poslušal gorečo	božjo	besedo.Kakor žareče oglje je padala v mojo dušo	A
zahajate kaj v cerkev, ali poslušate besedo	božjo,	otročiči moji?« »Vaša vladiška milost	A
sem si nabasal suhega sadja ter se napotil na	božjo	pot k očetom jezuitom v Ljubljano, da počastim	A
morda po nebeških višavah sprehajala ter uživala	božjo	milost.A jaz se bom kuhal v hudičevem kotlu	A
Bog ne daj, da bi vam kratil veselje, uživati	božjo	prirodo.« »Božjo prirodo,« vzklikne, »božjo	A
vam kratil veselje, uživati božjo prirodo.« »	Božjo	prirodo,« vzklikne, »božjo prirodo!Prav ste	A
božjo prirodo.« »Božjo prirodo,« vzklikne, »	božjo	prirodo!Prav ste dejali.	A
Čemu bi se več govorilo!« »Za	božjo	voljo, molčite vendar!« vzdihne Bogomir, sedeč	A
name razlila nevihta. ‚Vi gorite, kontesa, za	božjo	voljo!’ vzkliknil je Friderik Avgust prestrašen	A
in jecljaje je vprašal: »Kaj mu je bilo, za	božjo	voljo, kaj mu je bilo?« »Sam se je ustrelil	A
bilo zapisano, kako sem grešil, kako klical	božjo	jezo nase in kako sem delal premalo pokore zase	A
cerkvi, kadar je gospod Karel Ignacij oznanjeval	božjo	besedo, so se tu in tam najine oči lovile in	A
svetega evangelija. Ti so nam oznanjevali čisto	božjo	besedo ter nam kazali pravo pot do nebes. Ko	A
vse, kar bom na potovanju v nemške dežele. Z	božjo	pomočjo sem dospel v Solnograd in tudi v Passau	A
ali gospodi na gradu je več za cekine nego za	božjo	besedo. Jurij me je pregovoril, da smo se popoldne	A
Fuehrnpfeill pravi, da se briga!« Zaihtel sem: »Za	božjo	voljo, kaj pa imajo proti dekletu?!« Odgovora	A
pride na kateri koli način živa iz vode. Čas za	božjo	sodbo se je določil na drugi dan ob devetih	A
roka nad otroki in skoraj se zavedamo, da pred	božjo	milostjo še ni zadoščeno krvi, po Polikarpu	A
njegovega otroka, ki ga boste vzredili v slavo	božjo.	« Ko mu škof ni ničesar odgovoril, molčal je	A
Truberus imenovanega, ki je ravnokar stopil pred	božjo	sodbo, kjer bo izročen peklenskemu ognju za	A
stol prosim noč in dan pomoči, da bi se mi z	božjo	pomočjo in pomočjo apostolsko dalo pod varstvom	A
vpil starec v veži. »Poglej, dekle, mogočno	božjo	roko!Hotel je pravičnega Jurija potisniti v	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani