Bolj in bolj je spoznaval, kako je gospoda neusmiljena, nepoštena in nekrščanska in da bo v boju z njo pešal, če mu Bog očitno ne bo pomagal. Iz vse duše je klical na pomoč Mater božjo in se nenadoma našel v čisto novi in silni misli. Tudi on se je ozrl v grajske zidine in v sivino višenjskega gradu, ki se je na levi strani pokazal v dalji, in je slovesno rekel: »O gradovi, stari domovi mogočnih in brezbožnih samosilnikov ‒ prah, razvalina bo iz vas; na nič vam bosta prišli moč in slava, le kletev v pravljici bo vedela za vas in pusta, odljudna gadovina bo ondod, odkoder se napihujete in strahujete tlačana ...