nova beseda iz Slovenije

žito (27-126)


pravimo. Kruh so delili tako, da so kmetom jemali      žito      in druge pridelke, pravico pa so po graščakovi  A
jo je mornar ponovno natlačil. Vzvalovalo je      žito      in v tem zlatem morju je zdaj temu zdaj onemu  A
kmetje se morajo pač ozirati po polju, kjer      žito      že sili v klas in kjer trava... oh, da, kjer trava  A
Veje so vihrale v hladnem vetru, dozorevajoče      žito      se je prelivalo po njivah, čez trhlo, na pol  A
Na Tirolsko potujejo. Vino,      žito,      olje, mezlan in drugo prodajajo v gornje kraje  A
Strnišča je videl. Požeto      žito.     Temneč hrib v odhajanju dneva.  A
se je začenjala tudi vojna s Prusi, ko se je      žito      podražilo in je bilo treba za funt govedine  A
žvrgoleč letajo po nebu, ko jablane cvetijo, ko je      žito      že zeleno, o tem, kateri hlapci so posebej leni  A
dežela, še večja od Amerike. Sirna polja in      žito.     Vozijo se po širokih rekah in igrajo na harmoniko  A
Da bi šli rake lovit? Pozno je že, pozno, in      žito      moram vsipavati.« »Vrzite ga prgišče vkup noter  A
bil pospravil Premec pridelek svojega polja;      žito      je bil prodal, in denar je hitro gineval pod  A
Kaj, Rozalka? Kadar bo      žito      spravljeno, pa pojdeva k župniku, kajne?« »Oh  A
rodovitna njiva in zdravo seme, če duši mlado      žito      bohotni plevel!Porvati je treba plevel.   A
krčmarje, da pokupijo po grofovih graščinah      žito,      vino in goved, po spodaj naznanjeni ceni.«Tedaj  A
prostora, kjer bi se dalo shraniti in skriti      žito      ali drug živež?« »Bog varuj!  A
zdaj ni več veselilo. Drevje je sicer cvetelo,      žito      je raslo bujno in gora je zelenela, ali vse  A
Vlak, ki hrope in sopiha čez most, vleče zdaj      žito      in vino Založanom pred nosom v Ljubljano.Od  A
imajo pred čim tresti. Vigred pride in poteče,      žito      pobode iz zemlje in obrodi brez velikega hrušča  A
se ravnajo iz globač in rastejo med pašnike,      žito      se urašča, meje oživijo, lese nastopijo službo  A
njiva da se je povzpela iz nemoči in tako dalje,      žito      da je šlo v klasje in tako dalje, od dežja umito  A
Gorenjci, ki imajo pregovor: ‘Stara petíca, staro      žito,      pa star mož!’Rad bi vedel, ali se Ločanje še  A
kdaj toča pobila, kdaj zbolela živina ali črv      žito      pojedel?Prosjak je res izvoljen človek; morebiti  A
kaj govori sveto pismo, da volu, kadar vrší      žito,      ne zavezuj gobca, kar bi se po domače tako povedalo  A
odgovoril, nekaj pomislil in pristavil: »Doma je,      žito      žanje.« Vilar je stopil bliže in ga debelo pogledal  A
pri žetvi. Suljaga je ukazal, da mora biti vse      žito      požeto v dveh dneh, ako ne, spodi Drljačko z  A
v mlin par ok koruze. S čim pa naj kupujem      žito,      ko so mi prepovedali drva na planini!Gladovali  A
toda živeža nič. Tunjica je bil požel že prvo      žito,      letina je bila dobra; prinašal nam je vsak teden  A
Naslednji dan je deževalo, mlatili so in čistili      žito;      čevljarja je dvignilo s stola in stopil je pogledat  A
vsi s tem zadovoljni in pridelujejo vino in      žito      in prašiče, pijejo bilikum in se bahajo, da  A
navadne travniške, za rovtarske, za srpe za      žito.      Razen te obrti z žebljarstvom vred je bilo razvito  A
in za prodaj. Na njivah zaorje plug za ozimno      žito      ali pa deva njive v prelog.Pozimi je vožnja  A
kamni tekli, žena bo dvigala vreče in zasipala      žito.      Nevoščljivci poreko: »Sedaj mu sveti večna elektrika  A
že hočete, morda ne veste, da je dejano vse      žito      pod zaporo in da so vsem ‒ vam kmetom tudi   A
vse, vse: koštrun, koza, tele, prasec kokoš,      žito,      srajce, platno ...Moramo stražiti, sicer bomo  A
Pleve so stopile k vrhu. Nobeno      žito      ni brez njih.Prej se ne vidijo, velnica jih  A
njim. Krivci na klobuku so trepetali v vetru,      žito      se je sklanjalo po njivah, od daleč so se razlegali  A
suhega mesa. Pulili so se za gnjati, raztresali      žito,      se preganjali od ognja do ognja in razgrajali  A
pesem, da so strune ječale. Raztovorili so      žito      in med, pograbili ovne in jih začeli klati.  A
jih pokrile kakor tolpe ptic. Usipalo se je      žito      od severa in juga, po Bosporu in Propontidi  A
posadko. Zmlela jih bosta kakor mlinska kamna      žito.     In potem, potem ‒ Azbad se je vznemirjal, da  A
prazna, živina poskrita v gozdih in brlogih,      žito      zakopano, da vse čaka v trepetu, kdaj završe  A
k podobi, pred katero je razlagala žetev in      žito.     Dasi ji ni bilo treba ničesar skrivati, jo je  A
»Čestitam, dragi socialist, ker gre tvoje      žito      v klasje.Toda sedaj bodi modra žanjica in požanji  A
dasi je skrivoma vrtal v vseh srcih. Jaro      žito      je že visoko zelenelo, krompir so osuli, a razen  A
Avstrijska vojska je bila neizprosna.      Žito      in mast smo pred njimi skrivali v seno, pa so  A
preko polja dolgi Aleš. ”Lepo bom pomandral to      žito,      da bi le moje ne bilo!“ si je mislil; noga se  A
kakor mak, zakaj pisano rdeča je njena ruta in      žito      je tako visoko in Anka je tako majhna, da sega  A
V ognju je bil svet, žar nama je palil lica.      Žito      je klonilo v težkih plastéh; iz vsakega klasa  A
tišina, da mi je skoro tesno pri srcu. Mlado      žito      klije, za ped je že visoko; niti bilka se ne  A
jablano, ter se ozirala po polju, kjer je valovalo      žito      v vetru: glavo nekoliko upognjeno, roke sklenjene  A
Prostrano polje zelení; tam bo nekoč zašumelo      žito,      bo rodilo obilen sad.Daleč na pobočjih in vrhovih  A
poljani: jagnedi trepečejo ob cesarski cesti,      žito      šumi in se priklanja do tal, tepke ob razoru  A
nagli smrti oberbajtarja Samotorca, ki je kradel      žito      iz kozolcev in živino izpred pluga, o turški  A
gledal po polju, kjer se je nalahko zibalo rumeno      žito.     ”Na veselico!“ je odgovoril Mihov, ne da bi se  A
druženje ni ponehalo ne za trenotek; veter je zibal      žito      na polju, klasje se je priklanjalo in dvigalo  A
domá pa mu v zaklenjenih kaščah gnije žlahtno      žito!      Oziraj se zdaj z ugaslim očesom, iztezaj obnemogl  A
Romal sem nekoč brez misli in brez skrbi;      žito      je pošumevalo v toplem vetru, nebo je bilo jasno  A
”Črn voz je bil!“ ga je spreletelo.      Žito      je šumelo nad njim, toda slišal je natanko,  A
Tuj glas je ... tujec je in me žali!“ ”Skozi      žito      je bežal, tod je bežal, pozná se!“ Obraz  A
shrambi: oblačila, plahte, kožuhi; v tretji: moka,      žito,      sir, med, sadje, kava.Hlevi so natlačeni s konji  A
ki je prepovedal izvažati Čedajcem desetinsko      žito      iz dežele in poslal z vozovi ponje na Dvor.  A
prepričal, da kapomas laže. Ni pa vedel, kje je      žito      skrito. Tolminska trgovca in plemiča de Formentini  A
Menezeisu, ki jima je kril zlato zrnje: »Desetinsko      žito,      ki je v Volčah, ne sme iz dežele.Glej, da ga  A
glavar, blagrovali vas bodo, če jim oskrbite      žito.     « »Urbarje dajte, pa odpravim desetino,« je odločil  A
104 . / Izvohal je bil, da leži desetinsko      žito      čedajskega kapitlja v Volčah, v župnišču gospoda  A
odprl vljudno svoje shrambe in rekel: »To je      žito,      ki ga iščete.« »Merite,« je velel glavar.   A
glavar. »Prosim, potrpite!« je dejal Menezeis, »     žito      je last tolminskih gospodov de Formentinijev  A
in nas bo smrt žela vse, kakor srp, ki žanje      žito      in muhič.Nezrelo mladičje smo in sivo, trhlo  A
kapitljevi pobiralci desetine morali pustiti      žito      v deželi do sv. Hilarija (16. marca) in sicer  A
pod križem kakor meh, ki so izsuli iz njega      žito.     Potoglav in bolan se je lovil nazaj k mizi in  A
iz prsi, da so upadle kakor meh, ki so izsuli      žito      iz njega pod kamen.Oster tresk je kresnil nad  A
ribari za brata in za upor, ki zori kot sadje ali      žito      v jarkem poletnem soncu.Ljudje namreč, ki so  A
ni pisano, da ne zavezuj volu gobca, ko mane      žito?     « je vzkliknil Bandel. Idrijski je rekel, da  A
te čaka ogorščina, o svetem Martinu semensko      žito,      pet meric ajde, mernik turščice, če si kmet  A
169 . / krat s parom konj. Ko zvoziš seno pa      žito,      pojdeš za veliki šmaren orat dva dni ali pa  A
Res je gorelo pri Gregorju. Stog za seno in      žito      je pogorel do tal.Dolgo je svetilo v noč in  A
mlatilnico, na kateri smo zmlatili vse domače      žito,      povrhu pa je k nam vozilo mlatit še najmanj  A
vodo nosila, v zadrgnjenih modrcih pa plela      žito      in korenje! Meta te šege ni poznala  A
Velnik je pel in v velikih vrečah smo odnašali      žito      v gorenjo hišo, v kateri so se polnili predali  A
je tekel in prišli smo globoko v kozoprsk.      Žito      je bilo omlačeno; zatorej smo mislili na drugo  A
krstili na ime sv. Boštjana. Ta raste, kakor raste      žito      na polju, če ima dosti dežja in tudi dosti sončne  A
tuintam je sapa zavela, da se je zibalo rumeno      žito,      ki je v klasju stalo na njivah. »Že spet je  A
novega pri vas, oče Primož?« vpraša pisar. »Bo li      žito      kaj dobro obrodilo?Se li kaj klatijo tod okoli  A
mori po hlevih; ta je, ki vam s točo pokončuje      žito      po njivah, in ta je, ki vam prinaša bolezen  A
in pogine vam živina v hlevih, posuši se vam      žito      na polju, in vaši otroci do tretjega kolena  A
potrebah in nadlogah. Prihajala je k plevicam v      žito      ter kramljala ž njimi, kar se je dalo.Tudi kmetskih  A
žitom nasuta, druga pa nalita z vinom.« »Torej      žito      in vino!« In Miklavž je radovedno vprašal:   A
obsejane svoje njivice, na katerih mu je sililo      žito      v rumeno klasje.A ravno tiste dni je imel mož  A
zdaj ono. Hvali dobro letino, da je bilo lani      žito      prav bogato in da je letos strašno obilo solate  A
bodel vsakega. Ogledala je hleve, predale,      žito,      vino, ter se je srdila nad oskrbnikom. Nikomur  A
kakor odleti zrno iz klasa, kadar se mlati      žito      na podu. »Kradel je, svojemu lastnemu očetu  A
še neobdelane; kjer bi se bilo lahko sejalo      žito,      sta rastla resje in praprot. Zavila sva jo okrog  A
svoji Kašči zahteva višjo ceno in za slabše      žito.      Prihrumeli so na trg peki, oštirji in med njimi  A
poprej vsiljeval vsakemu desetinsko ‚zadnje’      žito?     « »Ljubi prijatelj,« ga je zavrnil žitničar sladko  A
je bilo lahko govoriti: če se je podražilo.      Žito,      je podražil svoje oblate, in to za več, kot  A
podražil svoje oblate, in to za več, kot se je bilo      žito      podražilo. Pri strojarju sem dobil Valentina  A
naj se ne ponuja, ker je danes tržni dan za      žito,      ne pa za ženske. Staremu se je podaljšal obraz  A
kar žge, da se mu znoji veseli obraz. Dozorelo      žito      pošumeva na prekrasno obdelanem polju.Seno se  A
dvajset tovorov ovsa, zmesnega žita in moke.« »     Žito      je bilo preperelo, tudi moka je že kopéla ‒  A
daje zrnu kaliti, setvi da raste, in klasju, da      žito      pozori.Zemlja ‒ velika mati.«   A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 27 127 227 327 427 527 627 727 827 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA