žeja (43-142)

pazduho, vzplapolal za njim. »Jezus, kakšna	žeja,	« je rekla Fani, z virtuozno kretnjo je postavila	A
bilo dobro pri Trpotcu kaj popiti, hudičevo me	žeja	.A najbrž je bilo mišljeno eno in drugo.	A
najbolj hodi na pot, je goreča, neutolažljiva	žeja	po ljubezni. Kakor da bi hodil po svetu z zlato	A
hrenovk; golaža nisva marala, da bi naju spotoma	žeja	ne trapila. Po prvih požirkih hladne pijače	A
je bil za . / . / stran 176 . / silo vdal, le	žeja	ga je žgala v ustih.Poslušal je besede o pravici	A
vse bolj napolnjevala. Čutila je obenem, da jo	žeja	in da je trudna.Ti občutki so vplivali na njo	A
in ne ve prav nič, da je trpljenje, lakota in	žeja,	in se čudi, kako da je greh na svetu, ko daje	A
in prah, polvere e gente2, pa vpitje in	žeja	in sonce.« Tedaj je vstopil vikar in zbledel	A
udih je trgalo, težko je ležalo na možganih.	Žeja	je mučila, a vode so bile kakor plehke pomije	A
ustnami lovi. Kar pri priči je začutil, da ga	žeja.	Potem pa se mu zdi, da se obli breg, goličava	A
Tončka moli, da bi učakala vsaj polnoči.	Žeja	jo.Kraljeva Tina je obljubila, da ji prinese	A
precej hladneje, nas je v grlu pekla takšna	žeja,	da smo komajda zdržali.Celo meni se je zdelo	A
42 . / Prišel je tudi do tega studenca, in	žeja	ga je zmogla. Naliti si je dal kupo in jo izpraznil	A
zemlje, in sveti Jožef, ki sta ga morila lakot in	žeja,	bil je slaboten, da ni mogel na ošabno drevo	A
krivoverca. Mučil me je pot, mučila me je	žeja,	ker je sonce še vedno pripekalo.Kakor Izveličar	A
Izveličar na križu sem zaječal nekolikokrat, da me	žeja.	Mojemu ječanju se ni odzvala živa duša.	A
/ bilo ne drevesa ne studenca, in neznosna	žeja	mu je tlela na pekočem jeziku. Obrnil je pogled	A
hlapcev. Pod kositrnimi čeladami so se potili in	žeja	jih je mučila.Vse jutro so lazili po grmovju	A
Sit je bil, strma pot ga ni več mikala, le	žeja	ga je trla kakor kanjo pod oblaki.	A
pred nekaj tedni prišel v te kraje. Brnadova	žeja	mu tako ugaja, da prisede in mu porine še svojo	A
/ . / stran 99 . / Kar zaslužiš, ti vzame	žeja,	prilike pa, ki se ti je ponujala sama in tako	A
izginila. Samo strahovit kes in bes pa žgoča	žeja	so mu ostali. Za zadnje denarje se je junaško	A
prekrižal in zdirjal po cesti proti Velikemu Gabru;	žeja	ga je podila, čebula se mu je pehala, primake	A
X. Trlep se je vrnil iz Stične, kmalu ko je	žeja	na pot pognala gospoda Ambroža. Katarina je	A
voljo, na dno pekla. Bog tako ne mara več zate,	žeja	te udušila, zaletel vrtoglavi!« »Te-te-te!«	A
Mozol ni poznal kašlja ‒ nego nekaj takega kakor	žeja;	a tudi ne po vodi ‒ vode je bilo dovolj v bližnjem	A
vode je bilo dovolj v bližnjem studencu ‒ nego	žeja	do vina, in Blaž ni bil človek, ki bi v takem	A
zaščegeta ga v goltancu nekaj takega kakor	žeja,	a ne po vodi, ampak žeja do vina, cekinastega	A
nekaj takega kakor žeja, a ne po vodi, ampak	žeja	do vina, cekinastega sladkega vina, kakor je	A
od Razdrtega noter do Francoskega. Lakota,	žeja,	uši, pomanjkanje spanca, vse me je pritiskalo	A
domača, kjer hiša mojega stoji očeta; da b′ uka	žeja	me iz tvoj′ga sveta speljala ne bila, golj′fiva	A
nego si želi samo vode; zakaj trpinči ga huda	žeja;	hkrati pa se spomni, da ne sme piti vode. Živko	A
kakor v tej uri in na tem mestu. »Da b′ uka	žeja	me iz tvoj′ga sveta speljala ne bila!«V teh	A
Hodil sem že tri četrti ure brez prestanka;	žeja	se je oglašala, noge so pešale od enolične strme	A
VES LEN 92 JUTRANJE OČI 94 VODA V VAPOJNI 95	ŽEJA	97 SONCE 99 SKALE V JAZIČIH 100 VSE VRE 101	A
In nič več. Mene pa	žeja	snov sama na sebi ‒ tisto, ki je, tudi ko ničesar	A
voda ‒ sončna in pitna. . / . / stran 97 . /	ŽEJA	Pri Izviru se jih vedno zbira največ. Gnetejo	A
odidejo jutri, muš ostane. Voda odteče za vedno,	žeja	ostane. Skozi trpko sled svetlobe izgori kamenje	A
je dosegel, bolj mu rase poželenje ‒ neugasna	žeja!	Delo in trud, nepokoj in skrb ne dajó mu oddihljaja	A
lahkomiselnost; samoljubje me je vodilo v vsem, neugasna	žeja	po uživanju me je gnala od veselja do veselja	A
ne zmore sam, plačilo pa gotovo ji je glad in	žeja	in ‒ naj dela, kar more ‒ palica! ‒ koliko truda	A
« . / . / stran 183 . / JANEZ KLEŠČAR Huda	žeja	me prižene s Kačje riti v dolnjo krčmo. Od konca	A
pravici samo eno, občedolenjsko napako: da jih	žeja	včasi nekoliko prehudo in nekoliko preveč pogostoma	A
tudi njemu. Zaklinjam se ti, draga mati, da	žeja	ne bo nikoli morila tvojega Kurenta.« Kar sta	A
rade zakrivajo desno lice in oko in tudi vinska	žeja	jih baje malokdaj popolnoma zapusti.Ali na Dolenjsko	A
Dokler diši bolniku vino, še ni nevarno. ◆	Žeja	se prežene z vodo, dolgčas z vinom. ◆ Vino odplakuje	A
in čutil ni ne rok ne nog. Polastila se ga je	žeja	in samo to je še prosil v srcu, da bi prišel	A
pričela mučiti lakota, a še huje ga je mučila	žeja.	Pa se je domislil, da ima v malhi še nekaj kruha	A
in pojedel, pa mu je nekoliko odleglo. Samo	žeja	je bila še huda, huda ...»No, lepo sem si postlal	A
in vrč vode. Ker sta bili njegovi lakota in	žeja	večji kot njegovo čudenje, je skočil na noge	A
in bo vedel, da nočeš biti več nepremišljen ...	Žeja	me, pobič, žeja ...Daj mi vode, da se napijem	A
nočeš biti več nepremišljen ... Žeja me, pobič,	žeja	...Daj mi vode, da se napijem!«	A
Samo malo vode mi še daj, ker me spet strašno	žeja	... Lonček postavi kraj mene na pograd, da pijem	A
vinom. Praznil je vrč na vrč in še ga je davila	žeja,	in zdelo se mu je, da se mu grlo čedalje bolj	A
»Tako, tako.	Žeja	me.Prinesi mi vina, prosim.«	A
mi je bilo tako znano kot glad, bolečina ali	žeja,	in čudil sem se, kako sem sploh shajal brez	A
očitno ne vznemirja več vesoljska romantika.	Žeja	me.Naša okrepčevalnica je previsoko.	A
zaradi smejalnega plina pridružila še neznosna	žeja.	Sonce pa je kot nalašč kar žgalo in žgalo.	A
njegov duhovni dvojnik iztelesil, nezaslišana	žeja	ga je povlekla k bokalu ‒ mimogrede se je še	A
za vselej zapustila tvarni svet. Nezadržna	žeja	ga je gnala naprej: prosil je za vodo nekega	A
pripeljala, ljubezen nezadržna, ko je nezadržna moja	žeja	...«	A
mi, Tikica. Nekoliko majava sem in močno me	žeja.	Rok, hvala za blazino.	A
Tkula hdu je na svet!« »Če je	žeja	prevelika!« je dodala Švedronova Mica, ki jo	A
neprijazne opazke; po davišnjem žganju ga je mučila	žeja	in bolela glava.Od vseh strani so prinašali	A
»Kdo ti je naročil, da me ubiješ? Koga tako	žeja	po moji smrti?« »Neka dama, ki je ne	A
tekala po glavni cesti. Tako sta preverjala, ali	žeja	poneha, če si človek nanaša vlago na kožo.Ko	A
v njegovi globini se je izoblikovala želja,	žeja,	strast, da mora priti do tistega kosa porcelana	A
Potreba po resnici je pri njem postala neznanska	žeja.	Bouvardove besede so ga tako prevzele, da je	A
tudi hrepenenje po njej ne pomaga, kajti kogar	žeja	po njej, ta se je tudi vselej trohico boji seči	A
posrednik; Podolova neobvladanost in Qvietonova	žeja	po znanju sta pri pogajanjih z gostitelji preveliko	A
sedanjostjo. V meni je bila naravnost goreča	žeja	po enem, ja, krščanskem pogledu, ki bi ga lahko	A
Seveda.« »Med poželenji veljata za najmočnejši	žeja	in lakota.Ali ne?«	A
»Da.« »Ali zahteva	žeja	v naši duši poleg tega, kar je bilo rečeno,	A
kar je bilo rečeno, še kaj več? Ali je naša	žeja	potemtakem poželenje po topli ali mrzli pijači	A
želja po topli pijači? Ali se nadalje poveča	žeja,	če je mnogo tekočine na voljo, in se šele tedaj	A
na voljo, želja po majhni količini? In ali si	žeja	sama po sebi nikoli ne želi drugega kakor to	A
vseh je vperjeno v to, kar je dobro, in če je	žeja	poželenje, potem je vsekakor poželenje po nečem	A
ta to, kar je, glede na drug predmet, ali ne?	Žeja	je vendar naravnana na...?« »... pijačo	A
»... pijačo.« »Potemtakem je določena	žeja	naravnana na določeno pijačo; žeja kot taka	A
določena žeja naravnana na določeno pijačo;	žeja	kot taka pa ni poželenje po določeni pijači	A
dušo sili nekaj drugam, potem vzrok za to ni	žeja,	temveč neki drugi gon.Žeja jo čisto po živalsko	A
vzrok za to ni žeja, temveč neki drugi gon.	Žeja	jo čisto po živalsko sili samo k pitju.Kakor	A
naklanjajo maloštevilni in nepomembni ljudje.	Žeja	jih namreč po časteh na sploh.« »Tako	A
»Nikakor ne!« »Tisti, ki ga	žeja	po znanju, že od mladih let teži z vsemi močmi	A
oligarhije v demokratijo, nič drugega kakor nenasitna	žeja	po tem, kar velja večini za dobro, namreč po	A
»Premisli zdaj tole. Lakota,	žeja	in druge podobne stvari kažejo na neko praznino	A
vztrajal pri svojem. “Tuki imamo nafto, Nemce pa	žeja	po nafti.Če ne bomo pazil, bo Hitler en dva	A
le renči; gospodarja več ne pozna. Močno ga	žeja,	vendar piti ne more, ko bi mu tudi s silo vlivali	B
vrsti pomagajo preživeti. Nagon je lakota in	žeja.	Tudi spolni nagon je nagon, ki poskrbi, da se	B
duhovnika. Vse zakramentalne skrivnosti, po katerih	žeja	vernike, so dosegljive samo še pod točno določenimi	B
ker iz bivakov in gorništva vem, kaj je prava	žeja,	‒ ne le tista iz popoldanske počitniške serije	B
dobesedno, je vendarle v njih izražena velika	žeja	tega človeka po življenju, tega človeka, ki	B
utrudil, izpljunil, pogubil, poskusi, sežem in	žeja	me avtor doseže, da se pred nami sestavi celotna	C
mlada hči naj sežem po tvojih udih / spet me	žeja	po zubljih Zgornja pesem je le ena varianta	C
listke z napisom »ne pucajte bračo«. Strašna	žeja,	pili krvavo Drino. Avstrijcem pa v tem času	C
oligarhije v demokracijo, nič drugega kakor nenasitna	žeja	po tem, kar velja večini za dobro, namreč po	C
ne bi spričo letnega časa in pomanjkanja vode	žeja	uničila vojske.Zato je poslal podpoveljnika	C
od posta,2 je lakota nekaj docela naravnega,	žeja	pa je, nasprotno, vedno protinaravna, "febricitantes	C
ko je brez sokov, vendar poln napetosti ...	žeja	pa prihaja od nedejavnosti živčnih vlaken, ki	C
hlepenje, da bi izkusil vse vidike življenja,	žeja	po znanju in prevzetno izzivanje zlih sil se	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 43 143 243 343 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani