Izkazala se je stara trapanska modrost, da človek brez kruha preživi, brez tekočine pa ne, čeprav so imeli Trapanci pri tem v mislih tekočino, ki nima s pitno vodo nič skupnega. Kmalu potem, ko so cefuronske vojašnice ostale brez vode, se je v njih začel pravi pekel: neznosno so zasmrdela stranišča in vojaki so postajali živčne razvaline, saj se je njihovi izčrpanosti zaradi smejalnega plina pridružila še neznosna žeja. Sonce pa je kot nalašč kar žgalo in žgalo.