nova beseda iz Slovenije
ujame zadnji stavek): Ti bom že dal. Davkarija | že | tako preveč ve. KOKALJ Za gostilničarje nič | A |
. / . / stran 15 . / JOŽE Kolikokrat sem | že | jaz tebi prižgal. KOKALJ Saj sploh nikoli | A |
Vihra, Kovač in Petelin ‒? KOKALJ Kaj ne. | Že | imena imajo taka, da nehote spominjajo na upor | A |
KOKALJ Pa njih prevratno govorjenje? Kajkrat sem | že | višjo oblast opozoril na njihovo defenzivno | A |
KOKALJ O, pač. Dva vaša prednika sta bila | že | prestavljena čez tri gore, čez tri vode in še | A |
KOKALJ Prav ta dva. Spet imeni | že | naprej vse povesta. Mladič ostane neizkušen | A |
gospod komisar, vam o prvih svojih uspehih lahko | že | poročam, če vas zanima. MENTEJ Seveda me. | A |
MENTEJ Lepo so me častili. Jim | že | pokažem. KOKALJ Dajte jih, dajte. | A |
izza peči, jo postavi nazaj in v istem trenutku | že | odpira okno): Klanjam se gospod komisar. MENTEJ | A |
in Tone.) . / . / stran 21 . / ANDREJ ( | že | med vrati ukazuje): Pepca!Štiri vrčke piva | A |
razpostavlja vrčke po mizi). TONE Suknjo | že. | Vas pa še ne in vas nikoli ne bom. | A |
midva navadila, Pepca, kar midva. PEPCA ( | že | med vrati): Si slišal Tone? TONE (se smeje | A |
FRANCELJ, TONE Nas krotit ‒? MENTEJ Ti | že | pokažem, Andrej, kakšen durgeljc sem. ANDREJ | A |
FRANCELJ Jaz kikirikal. Jaz | že | ne. MENTEJ Boš, boš. | A |
RADO To je pa od samega vraga. Kdo ti je pa | že | prinesel na nos naš sinočnji pogovor? MENTEJ | A |
kakor se mi je sam izdal. Pri vladi smo ga | že | na drobno prekleli zavoljo nepotrebnega dela | A |
Plačal bi rad, gospodična. PEPCA Saj sem | že | vse zapisala.Boste kar ob mesecu plačevali, | A |
In on mene nič manj. | Že | kar pusto nama je včasih.Ko bi ne bila oba tako | A |
Kozel, kozel, kozel. ANDREJ Tak, razumi | že | vendar, da menjujeva za najini kobili. FRANCELJ | A |
Na žive pa prav nič. RADO Toliko | že, | da boš moral pridati težke denarje, če boš hotel | A |
Kvečjemu iz tiste pri Škofji Loki. RADO Naj bo | že | od koderkoli.Brez strahu jo vsako leto peljem | A |
bodita pametna. . / . / stran 33 . / Oba sta | že | oženjena. ANDREJ Boš, ali ne boš? | A |
to zahtevam, da se mi moj nasprotnik postavi | že | jutri dopoldne ob takem času, da bom potem koj | A |
golažem v Straheči dolini. TONE Drugo se pa | že | še pomeniva. (Odhaja.) | A |
se odsope): O, jehata. Kako se mora človek | že | na vse zgodaj mučiti. KOKALJ (gre tiho za | A |
večerjat kam drugam. KOKALJ Saj sva nabrala | že | skoraj polno košaro gob. ELZA Gob sem sita | A |
polno košaro gob. ELZA Gob sem sita, da | že | iz mene gledajo.Meso hočem jesti; divjačino | A |
spet skrije stekleničko in vstane.) Kaj ga | že | nazaj nese. KOKALJ (se oprezno primota iz | A |
ELZA Da sem jaz vaša gospodinja, bi vas | že | odvadila usiljive radovednosti.(Odide.) PEPCA | A |
(Odmota zanko.) TONE Mu | že | pokažem mojemu dekletu nastavljati zanke. PEPCA | A |
Francelj so se pripeljali. Kolikokrat sem te | že | vpričo njih poljubil. PEPCA Vseeno moram brž | A |
hotel dopovedati, da smo trije izmed štirih | že | oženjeni, in da imamo, kar nas je v zakonskem | A |
imamo, kar nas je v zakonskem jarmu, skupaj | že | osem otrok, in bi jih bilo gotovo še več, če | A |
ANDREJ Za kobile. Daj si vendar | že | dopovedati.Trot. TONE Vsi tiho. | A |
oponašata konjsko rezgetanje). FRANCELJ | Že | doni grozni bojni rezget.Hitiva. | A |
Konjska užaljenost je žejna krvi. TONE Se | že | še ohladi.(Odideta.) FRANCELJ (izven pozorišča | A |
ukresati še kakšno neumnost. PEPCA Saj se | že | kar bojim. MENTEJ Odkritosrčno dekle ste, | A |
opraviti pri najini poroki. MENTEJ Boste | že | videli, kako bom zabrenkal nanjo. (Vtakne struno | A |
Jože. JOŽE Kaj pa hočem. Pepca! PEPCA (je | že | odšla skozi vrata): Prosim? (se vrne.) JOŽE | A |
KOKALJ Počakaj malo. Bom | že | Pepco poklical. JOŽE Pa kasneje, kaj ne. | A |
Je pregrozno. MENTEJ Mora | že | biti.Ves prepaden ste v obraz. | A |
štirje, da ti štirje. Da niso nič prida, sem | že | davno vedel.Da so pa taki ‒. | A |
Pa se ne utegnem sedaj spomniti. Bom | že | jutri povedal. In kaj vse bi bili rekli, da | A |
MENTEJ Tako. Jim | že | pokažem, kaj se pravi o konjskih mrhah in o | A |
komisarju, obenem govoriti. KOKALJ Ja, | že | samo to je protipostavno.Kaj šele, če si za | A |
dvoboj na konjih. MENTEJ In vi ste za to vse | že | včeraj vedeli? KOKALJ Vedel. | A |
Tako dobro vedel, kakor vem danes, ko se je vse | že | izvršilo. MENTEJ Zakaj mi pa tega niste povedali | A |
(mu pokaže struno): Meni se je posrečilo | že | eno dobiti v roke. KOKALJ Vse te protipostavnosti | A |
premalo pazita na lovske tatove. Pa jaz ga | že | izsledim, zlikovca. MENTEJ Ko boste zaslutili | A |
leže pobiti v Straheči dolini. Kaj mislite, da | že | iz pekla prihajajo. JOŽE (pri linici): No | A |
Rado, ti stopi k oknu. RADO | Že | grem. ANDREJ Francelj! | A |
pomoli glavo skozi linico): Ni treba. Sem | že | jaz tukaj. ANDREJ Še bolj prav. | A |
Večkrat naj bi bil tepen kakor sit, bi se pa | že | naučil dati poštenim ljudem mir. MENTEJ Ni | A |
Tone? TONE Tole pismo nesi Kokaljci. PEPCA | Že | tečem. KOKALJ (plane pokonci in hoče zbežati | A |
KOKALJ (pogleda skozi okno): Ojej. Je | že | tle.(Smukne za peč.) | A |
Kam ste ga skrili? Aha, | že | vem.Se mi je pred kratkim malo zagovoril. | A |
KOKALJ (poklekne): Elza! Elzica! ELZA Jo bom | že | dala.(Ga osmodi z metlo.) | A |
mi, odprite. ELZA (ga podi z metlo): Ti | že | izbijem iz glave ščipati punčare. PEPCA | A |
Joj, joj, joj! PRVI STAREC Torej si tudi ti | že | čul? DRUGI STAREC Da, da, da! | A |
govore med seboj in kako ugibljejo. Ne slišim | že | več dobro vsega, a vprašati nečem rad; star | A |
ne odgovarjajo z veseljem; nadložen sem jim | že. | Kako si ti slišal? | A |
je bilo vselej malo sreče. Kakor vidim, ima | že | vsak slovenski dečak orožje na sebi.Nekdaj baje | A |
se le ne bil doma Gerona bal in ko bi plačilo | že | v roki imel, ki mi je obljubljeno, če od tebe | A |
pridobiti za kristjanstvo in za nas. On je | že | kristjan iz časa našega ujetništva, a prezgodaj | A |
dobrega vina v tvoji koči, mož božji? MENIH | Že | najdeš. KUPEC In kaka slovenska klobasa ali | A |
TUGOMER Kaj mi še ostaje? Zanjo sem izdal | že | vero svojega naroda, zarad nje mi teži ‒ čuj | A |
a odrekla mi ljubezni ni. I njen otec, zdaj | že | umrl, obljubil mi jo je.Tu pride on, Čeligoj | A |
straha svojega naglega krvavega čina. Tako so me | že | bežeči sovražniki prijeli, razorožili in v vojno | A |
Ženska! Slaba stvar, možu pokorna | že | iz Adamovega raja, in vendar kako velike reči | A |
ljubi? GROZDANA To se ve, da je rekel, to je | že | tolikokrat rekel. Zmerom to govori. | A |
Nočem ga ljubiti, zato ker vprašaš, a sem ti | že | povedala, da ga. ZORISLAVA Zakaj ga ne bi | A |
srca očesa, ki je na prvi pogled v lepi svet | že | zagledalo svoje svetlo sonce, naj ne moči grenkost | A |
ZORISLAVA Morda ne. Moje solze | že | niso več tako blizu kot tvoje, ljubica. GROZDANA | A |
mladosti; a Zorislava Čeligojeva si ne daje | že | rada svetov dajati, osobito ne v teh rečeh. | A |
osobito ne v teh rečeh. Zdi se mi, da si to | že | čul iz mojih ust, Neklon. Čemu me siliš ponavljati | A |
vprašanje, kolikokrat sem ga od sorodnikov in drugih | že | slišala.Bogovi, zakaj ste hoteli, da sem ženska | A |
ljubljenega moža, mojega Čeligoja, in jaz naj | že | drugemu možu dam roko, katera je njemu zvestobo | A |
dasi je pozno. ZORISLAVA Da pač, pozno je | že. | TUGOMER Hočeš li s tem potrditi, da sem neugoden | A |
ZORISLAVA Ne bode zadnji? To mu | že | zadostuje?Čeligoj je bil prvi! | A |
narod, svari ga, naj ne čaka, da sovražni Franki | že | vse svoje sile zbero in v našo deželo prihrume | A |
‒ Zastonj! | Že | sem predaleč šel, nazaj ne smem, nečem!Moja | A |
A glej, kje je Zorislava? Ni | že | več tu.Vendar ni še tako pozno, da bi bila šla | A |
te pa ne spremljam dalje, prijatelj. Tu je | že | Perunišče, tukaj ti krivoverski Sloveni svoje | A |
dom hrabri bojevniki. Tudi, se mi zdi, močno | že | slutijo, da se od Frankov na meravajo njihove | A |
sam pridobil, velikih se pa iznebil. Jaz sem | že | nekaj storil, kar sem mogel; naj naši veliki | A |
en korak v naš tabor stori, potem ga hočemo | že | držati, potem mora i poslednje korake z nami | A |
i poslednje korake z nami delati. Koliko je | že | s tem pridobljeno, ko je naše vere. KUPEC | A |
je naše vere. KUPEC Znam, razkazal si mi | že | do drobnega. MENIH I povedi slavnemu mejnemu | A |
dam s seboj, da je namreč . / . / stran 41 . / | že | nevarno pisati.Ko bi Sloveni znali, da jaz še | A |
veren našemu Perunu in slovenski domovini. Mene | že | ne bode, moje kosti bodo trohnele v zemlji, | A |
pripravljeni, pa nas poteró. ZOVOLJ Da, da, kakor so | že | nekoliko naših sosedov, ki so nekdaj Slovenje | A |
najbolj imenovali. RADULJŠČIK Tugomer je | že, | ko smo pokojnega Čeligoja volili, imel največ | A |
več. Znaš li, kdo ima izvoljen biti ali je | že | na tihem izvoljen za vojvodo? TUGOMER Ne jaz | A |
ponosna ženska, za . / . / stran 57 . / katero si | že | tako daleč šel, primorana bode z občudovanjem | A |
PRIZOR Zorislava, Tugomer ZORISLAVA Ti si | že | doma. TUGOMER Kakor vidiš, sem. | A |
Jaz ne vem? Vse | že | vem ...Vprav v tem hipu sem čula, kar si menda | A |
vem ... Vprav v tem hipu sem čula, kar si menda | že | zunaj pripovedoval.Ti si prinesel od Frankov | A |
ljudem, ki so Čeligoja ubili in našo domovino | že | tolikokrat iznenada napali, nego z orožjem v | A |
Pojdi sedaj, Neklon prihaja tam; jaz imam | že | začeti. MENIH Za kmalu govori. | A |
zastavo, dokler se mi ne vrnemo. Jaz, ki sem | že | govoril, lahko doma ostanem in sprejmem zastavljence | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |