že (901-1.000)

vodnikov in učiteljev ... JERMAN: Ohó ... ena lučka	že	svéti, še drugo prižgite! Sede.	A
je tudi, ki so tako storili. JERMAN: Rad bi	že	slišal ukaz. ŽUPNIK: Jaz pa vam pravim, da	A
nič ne méni za tisto prepričanje, ali kakor	že	imenujete svoje domače nazore.Zvest hlapec opravlja	A
Jermana ŽUPNIK séde; zeló blago: Od nekdaj	že,	od tistega dné, ko ste prišli v lepo našo faro	A
ljubi Kalander, ostaneva samá. KALANDER: Je	že	tako, gospod!V naših krajih je malo môž, pa	A
lani še ni mislil na smrt. Drugi pravi, da bomo	že	brez njega opravili, on da ima posla v izobilici	A
ker ga spoštuješ, temveč ker si truden. O,	že	debele knjige so pisali o tistih tvojih žgancih	A
pijana, posebno ženske. JERMAN: Poslušal sem	že	obilo takih gostov; čudno se mi le zdi, da so	A
LOJZKA tiho: Tudi meni ... tudi meni je bilo	že	tako pri srcu. JERMAN stopi k nji in jo	A
preganjalci, ki gledajo, kako bi vas pogubili	že	na tem svetu. JERMAN: Tako mislim.	A
povem, gospod, pa nikar ne zamerite: ker sem	že	obljubil, ne bom snédel besede ... ali za nadalje	A
pozdravljeni! Ampak sitnosti ne maram ... je	že	tako, gospod, ne zamerite! Odhaja.	A
kredence steklenico, odide. DRUGI DELAVEC: So ga	že	pestili, siromaka. JERMAN: Ne vem, ali je	A
Ali pa sem slabo spal, da mi je glava težka	že	od jutra.- Krčmar prinese vina, ga molčé postavi	A
sem jih ... stali so pred cerkvijo, pijani so	že	... JERMAN: Kaj so rekli?Rad bi slišal ... povej	A
novico. Še tisto lepo prispodobo o selitvi sem	že	slišal, se mi zdi ... Zjutraj se mi je v glavi	A
Ej, culo, culo povezal! Stotriinšestdeset jih	že	imamo. JERMAN: Kaj?	A
terja svojo pravico, ne mara čakati nanjo ... je	že	tako!... Jutri, stavim, da jih bo tristo in čez	A
Stopi bliže h Komarju. KOMAR: Kaj	že	veš?Torej si res že culo povezal, siromàk!	A
KOMAR: Kaj že veš? Torej si res	že	culo povezal, siromàk! Kdor pride na Goličavo	A
prošnje, nazadnje pa se naveliča ... Zadnji je umrl	že	predlanskim, pa so letos šele zapazili to nesrečo	A
mere zaslužil - JERMAN: Kaj? Tako lepo si se	že	navadil?Od nekdaj si bil bistra glava!	A
pridigo, tega blagá nisem potreben, ga imam	že	polno skrinjo.- Zbogom!	A
Komar se okrene in odide. Nabralo se je bilo	že	precèj ljudi, žensk in moških; P i s e k od	A
Jermanovemu omizju PISEK pijan: Pisek je	že	tukaj, gospod.Narodna dolžnost, ne?	A
lakot“, ”kajžarji“, ”kaj?“ ... Izba se je bila	že	skoraj napolnila. KALANDROVKA od leve;	A
hitro in s tenkim glasom: Ali je tukaj? Je	že	tukaj!Že sedi med nejeverniki in antikristi	A
Je že tukaj!	Že	sedi med nejeverniki in antikristi, zapravlja	A
izmislila! KMET zakliče: Eno pridigo smo	že	slišali, zdaj pa še drugo! KALANDER: Gospod	A
komaj sem usta odprl, da bi jo razžalil, se je	že	maščevala. GENI vstane: Kaj nastopiš ta	A
na Goličavo? LOJZKA: Pij in vzdrami se ...	že	dolgo nisi spal. GENI: Tudi jaz bi ne spala	A
LOJZKA: Tri dni do svetega večera. JERMAN:	Že?	Čas je zvest hlapec, ni ga treba klicati.	A
stran 57 . / JERMAN: Da je torej res, prav res	že	treba na pot? ZDRAVNIK: Kako mislite ... na	A
trudna dremávica, ko človek komaj oči zatisne, pa	že	ugleda zaželjene sanje?Rad bi jih že gledal	A
zatisne, pa že ugleda zaželjene sanje? Rad bi jih	že	gledal ... daj roko! LOJZKA: Poslavljaš se	A
... Mati, na vaša usta gledam - o, ne besede;	že	nasmeh bi me blagoslovil ... o mati, bolj nego	A
bližje: Pomisli, Peter Novljan, tudi mene je	že	prešinilo, da se ne vrne več. NOVLJAN klečí	A
POLJANEC: Zakaj ti to zdaj prihaja na misel? To si	že	povedal, znam na pamet! DAMJAN: Nič ni škoda	A
zamišljen in žalosten. On vidi mnogo... tudi smrt je	že	videl.NOVLJAN: Veš kaj, Poljanec: privijva luč	A
Ni še koraka spodaj. POLJANEC s smehom:	Že	si obupal v srcu. NOVLJAN z bolestnim uporom	A
postavila luč do okna. Čakajta nanjo; slišim	že	njen korak.Obadva se ozreta osupla nanjo.	A
vrne se, kjer je njen dom. Zakaj pozno je	že	in hladna je noč; Bog bodi milosten popotnikom	A
si mislim, ti, Nina, da sem tvoj ženin; da si	že	meni zapisana, meni izročena, na vse večne čase	A
bom, spal ne bom nocoj; odprlo se bo, gledam	že,	pred mojimi očmi kakor visoka stena, na stežaj	A
denarja zahtevajo ... jaz se bojim zanj, - ves je	že	iz sebe ... vi bi jih potolažili, Košuta, in zdaj	A
nobenega gospodarja več. Razšli bi se bili	že	davno, toda če zaprete tovarno, ostanejo ljudjé	A
nekaj neumnega v sebi. - Ali te je Dolinar	že	videl? ANA obstane: Ivan?	A
ANA: Kako izvolite? BROŠ: Ali niste zapazili	že	tisočkrat ... dà, - odlašal sem dolgo časa - s	A
... RUDA: Ah, to je krasno. Odvadil sem se	že	davno, da bi me pozdravljal kdo odkrito in od	A
Verjemite mi, prosim, da me je ganila vaša stvar	že	takoj prve dni, ko sem bil prišel na Drénovo	A
predstavim: Ivan Dolinar, imeniten umetnik ... ali ste	že	kaj čitali o njem?Pričel je vznemirjati ves	A
me veseli, da vas vidim; pripovedovali so mi	že	veliko ... RUDA: O, jaz sem vedel to čisto	A
veselo novico. DOLINAR: Ah dà, pravili so mi	že	tam doli ...Gospodična Ana, gratuliram vam!	A
prepričani, da sem čisto razjarjen ... Dva dni	že	nisem dobil od vas prijaznega pogleda ... ali	A
- tega ne morem več trpeti! Zdelo se mi je	že,	da sem najsrečnejši človek na svetu, - in zdaj	A
velik govor Brošu na čast; povedal mi ga je	že	od prve do zadnje besede - KOŽELJ: Vam tudi	A
ALMA: Dober dan, gospod učitelj. Ali	že	znate svojo govoranco? JUSTIN: Gotovo; ako	A
Zdaj torej lahko odideva; ali ni moj obraz	že	sposoben za družbo? ALMA: Res, v oči je prišlo	A
vzdignil kozarec. ”Vidite,“ je dejal, ”jaz pijem	že	ves večer, da malo vznemirim svojo leno kri	A
glasno in iskreno: Dajte mi roko ... Želel sem si	že	davno poštenega človeka; treba je bilo ene same	A
trenutek gor! - Zdi se mi, da so muzikanti	že	tukaj!- - Ti boš videla, Marta -	A
je iz rok, verjemite mi ... Rožica ... koliko je	že	od tega, da nisem imel v naročju takega otroka	A
siloma svoji kazni? DOBNIK: To sem te prašal	že	jaz sam. RUDA: Ne, - nikar me ne poslušaj	A
ponesrečilo; zadeli niste pravega. Jaz sem vedel	že	takrat, kje je prava pot.Ali človek se brani	A
DOLINAR: Grozovita je. DOBNIK: Kakor	že	hočete ...Naposled, - Ana se je hotela darovati	A
Maks, da me ljubiš... MAKS: Fej, kako te je	že	vso zastrupil ta nečisti zrak... Česa me prosiš	A
četrtinko na moj račun! - Le idite, očka, vam bodo	že	prinesli! Krnec odide, Francka za njim.	A
. / . / stran 13 . / FRANC: Saj pojdete	že	prihodnji teden, ne? NINA: Dà.	A
gospod Maks... FRANCKA iz gostilnice: Kaj	že	greš, Maks? MAKS: Na večer se morda vrnem	A
Kantorjeva! HANA: Gospod župnik, dolgo vas	že	nismo videli!Si obriše usta s predpasnikom	A
dekla... . / . / stran 17 . / KANTOR: No, no,	že	dobro!- Hana umolkne in odide.	A
gospod Kantor, tisti hlev zraven farovža, ki se	že	podira - KANTOR: Seveda, tudi hlev spada	A
Daj staremu tam zunaj četrtinko. HANA: Saj je	že	pil. KANTOR: Četrtinko bo še prenesel.	A
rad bi vedel, kako bogaté drugi! ŽUPNIK: Je	že	tako božja volja, da so na eni strani premožni	A
in hlev... Da povem po pravici... tudi do mene so	že	prišle tiste govorice... KANTOR sede, pazljivo	A
KANTOR: Kedaj pa sem vam bil dal zadnjikrat? Ste	že	vse zapili? KRNEC pride bliže, s klobukom	A
ne zapil - KANTOR: Kaj še! KRNEC: Mraz je	že,	suknjo bi si kupil - KANTOR: Po suknjo pridite	A
ničesar in nič več ne govori z mano... zdaj je	že	vse prepozno...In pa, Francka, nič mi ne zameri	A
FRANCKA obstane, strahoma: Jezus, ali je	že	spet -? HANA stopi na stol in prižge svetilko	A
križ; človek je zmerom v strahu! Da bi bila	že	zdoma! MAKS: Kaj je z Nino ?	A
spat... MAKS: Ali zdaj se mora dovršiti, kakor	že	bodi...Umoril ga je, oče, in jaz sam vam pokažem	A
korak naprej... čisto brez strahu... Stari se zvija	že	dve leti, neče poginiti...Njegova krivda!...	A
vstane: Dober večer, Franc! Le pojdi notri, so	že	vsi tam. FRANC: No, gospodična Nina, vi se	A
sem zdrav in da bom še zdrav in vesel, ko bo	že	on...Čegava je ta puška?	A
krilo prevezan bel predpasnik: Lužarica je	že	spet tukaj; kar sam se pogovori z njo, jaz je	A
spet. KANTOR: Če govorite o svojem možu, ste	že	opravili. DELAVKA: Kakor se Bog prosi, -	A
Gre k oknu, pogleda dol, se okrene k delavki:	Že	opravili!Gre proti desni.	A
okrene, z mirnim, malo tihim glasom: Pozno je	že,	povêdi otroke spat.Odide.	A
Kaj pa je s tabo, Francka? Čisto k nji:	Že	prej mi ni bil pogodi tvoj obraz. FRANCKA	A
ponižanja. In hitel bi bil - jutri osorej bi	že	svatoval na veliki cesti - ker sem se bal vašega	A
razširili kraljestva. Ali ste čutili, da se	že	giblje tam doli, da se že upirajo vaši sužnji	A
ste čutili, da se že giblje tam doli, da se	že	upirajo vaši sužnji? To je moje delo, kralj	A
pota - no, poskusiti je vendarle treba, pa naj	že	bo, kakor je božja volja.Jaz sem se že od nekdaj	A
naj že bo, kakor je božja volja. Jaz sem se	že	od nekdaj ukvarjal s stvarmi, ki sem vedel naprej	A
SODNICA: Zakaj tako čemerni? FRANC: Je	že	tako...Nini: No, gospodična Nina, lepo se zabavajte	A
kratkem odmoru Nina iz spalnice, slekla je bila	že	bluzo, gre proti obednici. NINA odpre duri	A
vsi tako sovražijo, zdaj ko smo toliko hudega	že	doživeli, se moramo stisniti skupaj, se moramo	A
odide na levo. SODNIK: Ne zamerite, da vas	že	spet nadlegujemo s to neprijetno stvarjo, toda	A
prišel precej pozno, spominjam se, da smo bili	že	povečerjali.Ko je prišel je bila Francka zunaj	A
59 . / da bi pogledal v sobo. Takrat je bila	že	zapečatena njegova usoda. KANTOR: Tako se	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani