nova beseda iz Slovenije
Zapisano je bilo: prva žrtev. In | že | se je razbesnel naš krotki svet: streli, kriki | A |
da li si razumio rešenje? Jest sem razumu | že | dobro ...Če vi ne razumete, jest sem razumu | A |
veselje menjavanja letnih časov v delu, ko je vse | že | od nekdaj določeno in urejeno, ko se ne more | A |
žganje se je skuhalo doma, a šele tedaj, ko je | že | pritisnil mraz in so začele naletavati prve | A |
vse opravili urno in spretno, koliko tega so | že | imeli pod rokami!... Veliko glasov je bilo tiste | A |
ne bo neki prou, pa gledam smle, okol je blu | že | use u ogni, je začel gôret, pol upijem, ke je | A |
kdaj prej, hiša ima še vse svoje zidove, kljuka | že | čaka, da odpre vrata. Še so nam pod roko predmeti | A |
Ošinil jo je, pljunil za čikom, ki ga je | že | dolgo držal v ustnem kotu, in se čemerno obrnil | A |
prizadeto): Predragi mi domači! Pišem Vam | že | tretji pisem, čeprou sploh nisem prepričan, | A |
sam ukazval so in si mogu skočt, če ne, si jih | že | fasu.Pa še druge sekirancije! | A |
hišo pa tisto jabko za hišo, k ste jo ziher | že | dvakrat ubral pa jabke sprešal in tud že use | A |
ziher že dvakrat ubral pa jabke sprešal in tud | že | use spil! Če pridem žiu od tuki, me ne bote | A |
bom delu ko norc in zvečir se bom uču. Naredte | že | kej, de bomo pršl domu, sej so te majke tud | A |
preklet hitr zmigal, bo prepozn, bomo mi tuki | že | travo grizl! Zdaj je pršu tist, k mu bom uro | A |
zdaj smo jo odložili kot oblačilo, ki nas je | že | predolgo tiščalo. Mi nismo meščani. | A |
upornega, in od . / . / stran 28 . / drugih, | že | dlje razvitih, nas odlikuje navezanost na neokrnjeno | A |
pravega, je treba nasuti belega peska, da se bo | že | od daleč videlo: tukaj smo mi doma. Risto | A |
so streha našega sveta. Proti večeru sem jih | že | videla obrobljene z nežno breskovino, ki je | A |
Pol štirih? ... Mogoče | že | pol petih? (Tiktakanje postane bolj razločno | A |
zvrtajo luknjo v glavo! (Vzdihne.) Ah, ko sem | že | budna, pa lahko še nekam skočim, mogoče mi potem | A |
skočim, mogoče mi potem ob pol dveh ne bo treba | že | spet iz postelje ... Bosa z nogami in rokami | A |
v ranem jutru. ONA (z drobnim, a skoraj | že | jutranje jasnim glasom): Kakšen koncert, ko | A |
Saj! | Že | ko vstanem, bi si morala reči: 'Ha!Danes bo | A |
jazza. ON (s previdno dramečim glasom): Je | že | ...Zajtrk! | A |
budna, neumno blekne): Nemogoče ... (Nadaljuje | že | bolj razsodno.)Telovadil si ti že? | A |
Nadaljuje že bolj razsodno.) Telovadil si ti | že? | ON (mirno, stvarno; tehtnica): Že. | A |
si ti že? ON (mirno, stvarno; tehtnica): | Že. | Saj ni nujno, da se mečem ko slon. | A |
njemu podobno, prej smešno ... Zdaj, ko vse | že | kar drvi nekam proti cilju ... Pomislila bi | A |
Saj me bo Bog štrafal ... Sicer pa me | že, | kar naprej me štrafa, in prav mi je!... | A |
Njegov odrinjeni stol, on sede. Obenem tudi ona | že | odrine svojega, bolj slišno. ON: Kaj pa | A |
ona tiho razmišlja. ONA (zase): Kolikokrat | že | sem z njim sedela za to mizo ...Rada bi se pogovarja | A |
zakliče nazaj): Ne da bi jaz vedela! ON ( | že | rahlo nejevoljen): Pridi ti sèm!Jaz se ne spoznam | A |
zase): Kaj naj zdaj? Sredi dopoldneva, in se | že | plazim ... ko bi morala tekati po stanovanju | A |
šla jadrat? Helena me stalno sprašuje, če sem | že | rezerviral barko, ampak zdaj se ne morem ukvarjat | A |
(Se tiho zasmeji.) Zdaj | že | Jakob kdaj pa kdaj izgubi živce in začne tulit | A |
stolu nevarno ziblje nazaj, stol škriplje in res | že | trešči v zid.Andrej ga spravi nazaj k mizi, | A |
Si kaj poklical? | Že | veš, kdaj prideta na počitnice? ANDREJ: Ne | A |
prstov po mizi.) ON: Res marsikaj rabita, sta | že | velika ...Grozne izdatke ima ... | A |
krožnikov in jedilnega pribora. ON: Kje sva | že | ostala?... A, ja ... | A |
ja ... Hotel sem te vprašat, kako daleč je | že | Jakob s svojo gradnjo. ANDREJ (se razvname | A |
dvigat za cel meter ... Koliko ga je stalo | že | samo to!In seveda, sam najboljši, najdražji | A |
na koncu vse veliko draže kot v predračunih. | Že | podjetje je zadolženo zaradi obeh novih stavb | A |
Andrej nadaljuje umirjeno, kakor da mu vse skupaj | že | malo preseda. ANDREJ: Eh, pa dosti o tem | A |
s priborom. ON: Je itak živo čudo, da sta | že | tako trdno v sedlu. ANDREJ: Delo je edino | A |
Greva! ... Koliko je pa | že | ura?... Mati mila! | A |
pa en-dva-tri, Špela! ŠPELA (veselo): Ja, | že | grem!... Bom jutri spet prišla! | A |
pokončajo, ni pomoči ... Danes me bo spodneslo, | že | kar vem, še preden se zvrstijo vsi stalni absurdi | A |
... Pa kdo bi to bil? ONA: Jakob | že | ne, ker je šel v hribe, Andrej je pa že bil | A |
Jakob že ne, ker je šel v hribe, Andrej je pa | že | bil tukaj ... Kvečjemu Filip, on pride po drugi | A |
kmalu našel čas za to ... Zadnje besede se | že | izgubljajo v odhajanju obeh. ONA (zavpije | A |
k tem njihovim ženskam na intenziven tečaj, | že | zdavnaj ...Le čakajte, ljubčki, vsi boste prišli | A |
smisel ima tuširanje, če ti v nekaj minutah | že | s pet curlja po hrbtu!(Šum vode.) | A |
Gre? ONA: | Že | bolje ...Zanimivo bo! | A |
TINA (negotovo): Ja? MARK: Stlači se | že | noter, in pazi na glavo.Škoda, da nimamo boljšega | A |
ONA: Ne bo, ne ... . / . / stran 52 . / Tebi | že | ne. Hrup motorja zamira in preide v nerazumljiv | A |
Ko bi le imela kaj mehkejšega za pod sebe! | Že | vem, glavo si lahko podložim z dlanmi. Škripanj | A |
notranje bližine, a tudi nekam hlastno): Ste | že | trikrat zavrteli šalco?Pravilno, na levo okoli | A |
Pazite, da ne boste okradeni. ONA: To sem pa | že | bila, do amena! JASNOVIDKA: In ... denar | A |
JASNOVIDKA: Naj vam zdaj položim karte? ONA: Na to | že | čakam.Vaše karte so tako lepe, risbe na njih | A |
znova očarajo. JASNOVIDKA: Premešala sem jih | že. | Najprej privzdignite, potem naredite tri kupčke | A |
isto, dve temni karti in Sonce ... Veliko ste | že | prestali in nekaj tega vas še čaka, ampak ne | A |
Kot da nisi čisto pri pravi! Midva bova | že | poračunala, potem!... Kaj je videla? | A |
Da jo vidim od blizu. Če je | že | tako, nimam nič več proti, bova pa tam živela | A |
lepem vsa živahna in veliko mlajša): Jakob! Si | že | dolgo tukaj? JAKOB: Fausta medtem še nisem | A |
(Se spet zasmeji.) Andreja bom pa | že | še vzel v precep.Zdaj bodo pokrili Kolezijo | A |
smeh, kakor iz zadrege. JAKOB: Grem, doma je | že | večerja ...Lahko noč, Lucija ... | A |
nato pok daljinca. ONA: Jaz grem spat, saj je | že | toliko ura ...To se ne da več gledat ... | A |
polnočjo. ONA (s svojim notranjim, zdaj | že | težkim šepetom): Nikogar ne poznam na vsem | A |
našla šele tedaj, ko se bodo moje roke iztegnile | že | za vsemi drugimi, ko jih bom že vse poskušala | A |
roke iztegnile že za vsemi drugimi, ko jih bom | že | vse poskušala zaobjeti in podržati v dlani, | A |
mu porečem. Vogrinu. Ampak zdaj ga imam | že | rajši, ko si mu ti na hrbet pljunil.V njegovih | A |
BEKŠ: Nikoli ne! FERTINC: Sta | že | pijana! SCHWAIGER Francki: Pa če bi se | A |
gódov, da je táka reč? - Kaj, Francka, ali si | že | pijana?- Pojdi v izbo! | A |
izklesana na visokem kamnu, naj stojí - dež jo bo | že | spral, pa bo videl svet goloto! VOGRIN: Čemú | A |
jo skoval! VEHOVEC kakor da nadaljuje: Jaz | že | vem, záme ni vprašanja več - razodeni za druge | A |
Sklenil sem, da bodi konec! FERTINC: | Že | spet! VEHOVEC nadaljuje: Za vselej! | A |
ne dá roké: Prokleta jokavost! Leto dni se | že | obeša in dalj, pa se še ni! komunistične | A |
Težko mi je, kakor polju pred hudo uro. Ali si | že | kedaj slišal, da se človeku, preden umrje, prikaže | A |
. / stran 126 . / Jaz, Milan Véhovec - je | že | nápak; tako se jezik privadi láži, da še pameti | A |
nageljni v vazi. Tako pa, Francka - saj je | že | pozno, lahko noč - pa nikar ne bodi huda!- | A |
bo videl naju in bo tudi molčal. Morda se mu | že | samemu zdi, da je zastarèl rekvizit te zastarele | A |
se ti mudi drugam. To svojo ljubezen občutim | že | kakor grbo, ali kakor kozavo lice, ali zakrpano | A |
ANKA: Kaj bi rad? JERMAN: In da za gozdom | že | čakajo hude ure. ANKA: Zbogom! | A |
JERMAN gleda za njo: Dobil še nisi, pa si | že | izgubil! Večer, še predno je bil dan! | A |
kdo nam bo gospodaril? JERMAN: Dovolj sem | že | slišal danes uvodnih člankov!Odide na cesto | A |
malobrižnost - MINKA: Ti bi se ne genila, če nas | že | danes ta dan vse po vrsti napravijo za mežnarice | A |
izobraženec bi moral to uro ... poglej Komarja! | Že | tri dni pije, čisto bo podivjal ... od same navdušenosti | A |
pride z verande: Čašo piva! MINKA: Stavil je | že | deset litrov, da bo črna sodrga v zemski prah | A |
KOMAR: Ni številk! Ali zmaga je gotova, bila je | že | včeraj, že predvčerajšnjim, že lani!- Pol litra | A |
številk! Ali zmaga je gotova, bila je že včeraj, | že | predvčerajšnjim, že lani!- Pol litra, Katarina | A |
gotova, bila je že včeraj, že predvčerajšnjim, | že | lani!- Pol litra, Katarina! | A |
Poznam vas, drhal! Jerman | že | vé, kje da je skrinjica pozlačena, zanj pripravljena | A |
GENI: Saj ga ni tukaj. KOMAR: Bo | že | prišel!- Lepega tasta si je pa le izbral! | A |
šlevo! Da mu le z mezincem pomignejo, pa bo | že | jutri nosil nebó v procesiji. Hvastja | A |
Kaj se to pravi - črna ostane? To je | že | napol podobno vdanosti v božjo in farško voljo | A |
sram ... slinijo naj se polži! MINKA: Vsekakor ... | že | prisotnost njegove črne suknje v teh svečanih | A |
poštar, da pride sam! ZDRAVNIK: Skoraj se | že | mrači ... ali vroče je kakor opoldne. Iz | A |
ŽUPAN: Narod je zdrav in pošten. KOMAR: On | že | vé, kje mu je pravica in resnica ... ZDRAVNIK | A |
mize. NADUČITELJ zakliče iz izbe: Ali je | že | Jerman prišel? HVASTJA: Težko da pride. | A |
kakor prej: Nikar ne zardevaj! Tudi jaz imam | že | paternošter. NADUČITELJ Lojzki: Žal mi je | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |