žalosten (501-600)

misli se je spet spomnil hčere in je bil močno	žalosten.	Postal je in se zagledal predse.	A
bil hud in trd pred Nežo, tako je bil potrt in	žalosten,	ko se je vrnil domov.Hudo mi je bilo, rad je	A
razburjenosti. »O, vse bi zgrmelo na en sam	žalosten	kup, če količkaj izpodmeknem,« se je ustrašil	A
njivami je hodil s pobešeno glavo in je bil silno	žalosten	in užaljen. Sosed Obličan je prišel iz hoste	A
Premagan je bil. Naglo je popadel klobuk in je	žalosten	in jezen zbežal na plan. 3. Marija je šla	A
dolgo, graščak se ni podal, gospod Ambrož je	žalosten	in jezen odšel. »Kaj ti je hotel?« je graščakinja	A
Trlep je škrtnil z zobmi in odšel jezen in	žalosten.	Z višine se je še enkrat ozrl po velikem samostanu	A
pomagali. Pastir Pavle je bil tudi dolgo časa	žalosten,	posebno zato, ker mu je mati rekla: »Morebiti	A
Četrto leto pa je Pavle jel klavrn hoditi. in	žalosten	biti pa še bolj pogosto moliti.Baron ga je večkrat	A
večkrat vprašal, kaj mu je, pa je le odgovoril: »	Žalosten	sem, ker vidim marsikaterega, da se mu hudo	A
povedal vse, kar je videl, svoji gospe. Ves	žalosten	je bil Pavle, ko je prišel domov iz šole.Baron	A
ampak vedno zamišljen in od dne do dne bolj	žalosten.	Velikokrat sta ga gospod in gospa vprašala:	A
neusmiljenje.« S solznimi očmi gre hišnik ves	žalosten,	vzdihuje, ne ve se kam dejati, na glas joka	A
najbolj želel; zato je bil zmerom tih, pobit in	žalosten.	Večkrat je ob nedeljah in praznikih v kakem samotnem	A
ti toži po domu ali kaj ti je, ker si zmeraj	žalosten?	«Fant odgovori:	A
»Fantič, prav všeč mi je to. Ne bodi	žalosten	zavoljo tega!Če boš zmerom tako rad ubogal kakor	A
mora nekaj grozno skrbeti, ker je tako zelo	žalosten.	Zato stopi k njemu in mu prijazno reče:	A
spomnil, kar je večkrat od matere slišal, kako	žalosten	je bil tudi njegov oče, ko se je moral od doma	A
Ludvik, skrivni sovražnik, se je silil, da bi bil	žalosten,	vendar je enkrat rekel: »Zdelo se mi je, da	A
morišče, pride Svetin h generalu, ki je ves	žalosten	in plašen v smrtnih bridkostih sedel v revni	A
barko z blagom svojega generala, pa je bil ves	žalosten	in pobit, kakor da bi se mu bilo zdelo, da vožnja	A
so grozno sovražili. Svetin je bil vendarle	žalosten,	ni se mu ljubilo ne piti ne jesti.Tovariši so	A
trde noči, ne da bi se kaj oddihnili. Tako	žalosten	je stan sužnjev, da se mu morajo smiliti, kdorkoli	A
Dokaj rajši bi bila tvoja.« Jezerne glas je bil	žalosten.	Ostrorogi je pa zablisnil z očmi: »Karpova ne	A
hihitali Neokretnemu Karpu, ki je upehan in	žalosten	pristajal spodaj ob mostu. Kodrolaska, Ostrorogi	A
Se vse tako čudno zapleta.« Ostrorogi je bil	žalosten.	Pa se je Jezerna prijela za njegove rame in se	A
Tebe in Sinjeoko.« Bele Ovce glas je bil	žalosten.	»Obljubila si mi napoj, po katerem navidezno	A
dva prahu zlata, pa ni bil zavoljo tega nič	žalosten.	Kaj zato!	A
drugo opravo podari, a posušene mladike ostanejo	žalosten	sled nesreče do pozne jeseni. Tako človeku.	A
lahko. Stara žena je tudi poznala, da je nekako	žalosten.	»Kaj ti je, ljubi moj?	A
nekaj časa. »Menda nikoli,« odgovori Šepec	žalosten.	»Saj veš, kako je!« pravi z nekim neprijetnim	A
vendar čez nekaj časa starka in njen glas je bil	žalosten.	Žagarja ta glas spreleti kakor vročica; nekaj	A
na plano in se usede tjakaj na klop. Bil je	žalosten,	kakor se mu je bralo na licu.Šibovec, ki ga	A
Lovre ozre in vidi Martinka za seboj. »Kaj tako	žalosten	ždiš, kakor bi te zima in mrzlica tresla? Sonce	A
ne bo take sile. Mlad človek ne sme precej	žalosten	postati.Jaz, postavim, ko sem na Dunaju študiral	A
pravi Matevžek. »Človek živi, vesel včasi, včasi	žalosten,	nazadnje ga pa zmanjka.Čez tri leta ne bo že	A
vesti je Kvas resen postal in se zamislil. Pač	žalosten	konec za moža, kateremu je bil Bog dal obilo	A
Tirtelj se odpelje od krčme, sicer jezen in	žalosten,	vendar v svesti, da je varen ponoči kakor podnevi	A
je storjeno,« odgovori Tirtelj, toda nekako	žalosten.	»Tako je prav.	A
rentači mlinar in gre v izbo. Abranek pak se	žalosten	obrne in odide po stezi. »Skopuh!	A
jaz čenča ostal ‒ res je tako,« pravi Jernej	žalosten.	»E, saj je Bog še živ!« pristavi Tone.	A
v stanico. Na obrazu se mu je bralo, da je	žalosten	in potrt. »Ni nič?« vpraša Tone in mu pomoli	A
bilo zadosti jasno izpovedano, da ga ne mara.	Žalosten	pobesi glavo, in ko se mu celo debela solza	A
/ ga poganja, pa le ‒ prav zlepo. Liscu pak	žalosten	pravi: »O, ko bi se dalo, da bi midva, jaz in	A
Vrnil se je prej nego Anton, a brez Vide in	žalosten	je z glavo majal in rekel starima: »Zmotil sem	A
človeka za človeka. . / . / stran 106 . /	Žalosten	je župnik nazadnje poleg neme ženske sam obsedel	A
dolgu ne ostane. Jaz ne vem, če sem bil tega	žalosten	ali sem bil tako jezen - vem pa, da sem bil	A
Še Volkun, še pes nori z njo, z Manico, in je	žalosten	z njo.S povešenim repom je šel za pogrebom na	A
Kristeš! Kaj naj naredim sedaj?« je	žalosten	vzkliknil Lukež. Pa ga je kompostelski romar	A
nasmejala: »Sedaj mi je dobro.« Pa je takoj šinil	žalosten	spomin na njen obraz: »Popoldne sem pa mislila	A
Ni zavriskal.	Žalosten	je gledal za drdrajočimi parizarji, ugledal	A
malo misli na jarce in da je Primožev fant tako	žalosten	zaradi Podlipnikovega dekliča, tako žalosten	A
žalosten zaradi Podlipnikovega dekliča, tako	žalosten,	da se jezi na Ančko, ker mu ni voščila srečne	A
imela takega šopka na modrcu. Marko je bil	žalosten	in kljuvalo mu je v podplatih. Dal je Rozalki	A
pašo. Poležaval je v koči, posedal pred njo in	žalosten	strmel v Vrliče, katerih se je tisti večer,	A
»Kaj je, Ančka?« »Ali boš kaj hudo	žalosten,	če bo dekliček in ne fantek?« Cenu je kar sapa	A
reče tretji. »Zdaj nismo kmetje več,« pravi	žalosten	najstarejši. »Pomagaj si, če moreš!	A
naposled določeni dan. Bil je malo oblačen,	žalosten	jesenski dan.Sonce se je sicer videlo na prepreženem	A
da je hči v mestu. Poprej je bil dva dni ves	žalosten,	potrt in pobit; ni govoril z nikomer, ni tolažil	A
vezala je jezike vsem ter prav dolgočasen in	žalosten	večer se jim je zdel.Šele potem se je začela	A
nabrali in nalovili po Iliriji. Vsak je bil	žalosten	in pobit, če je tudi marsikateri vriskaje in	A
skrival prava čutila. Kako ne bi bil človek	žalosten,	če ga ženó iz ljube domače dežele na tuje, v	A
dobil, ako te graničarji dobodo,« pravi oče	žalosten	in obrača brlečo trsko. »Graničarji naj se varujejo	A
poprašal, ali zastonj; tudi Rebrnik mu hrbet obrne.	Žalosten	in brez tolažbe se Tekmec zopet usede in, vdan	A
ne vem prav zakaj, ali zdi se mi nekaj ‒ prav	žalosten	in pobit deželo zapustil in šel na Angleško	A
najdete več, kadar pridete, star sem,« pravi	žalosten.	»Ne, Andrej!« reče oni ter stopi k njemu in	A
glavo, rekoč: »Žal, pokvarjeno narečje; to je	žalosten	plod šole in knji ge!Ali poznate kaj več narečij	A
kakšno sodbo pač izrečete?« Samorad odgovori	žalosten:	»Moj rod imej vse človeške slabosti, moj rod	A
do desete maše na Bohinjsko Belo. Pot je bil	žalosten,	ker sem mislil na dom in na slovo od poslednjega	A
kot konoplja, Lovrač jih je bil vesel, pa tudi	žalosten.	Čutil je in slutil že zdavna, da jim je tuj	A
/ Po svetu bodo morali, v srcu bodo nosili	žalosten	in grenak spomin na očeta, na dom in mogoče	A
obresti?« »Je vse zapisano,« se je izmotaval,	žalosten	in neprespan, dan pa je že lezel skozi motne	A
Tine mu je pomagal, pa ni nič zaleglo.	Žalosten	in utrujen se je vrnil domov in dom se mu je	A
tovariše nekdanja njegova prijateljica! Ves	žalosten	in potrt je povesil tedaj glavo in oči ter se	A
vprašati dekleti, kaj se je zgodilo, prikaže se mu	žalosten	prizor: dva moška, Radovan spredaj in zadaj	A
vpijem na vse grlo, vrnem se nazaj, nikjer ga ni!	Žalosten	in truden ležem v grmovje in zaspim ...Ko me zjutraj	A
Nič se ne oglasi.	Žalosten	sem bil, gospod, prav žalosten; vi ne veste	A
se ne oglasi. Žalosten sem bil, gospod, prav	žalosten;	vi ne veste, kako žalosten; hudo mi je bilo	A
bil, gospod, prav žalosten; vi ne veste, kako	žalosten;	hudo mi je bilo pri srcu; tako samega, tako	A
Kam greš, kje si bil tako dolgo? Zakaj si	žalosten,	zakaj si vesel?Vsakemu svoje!	A
bila mrzla, mrtva. Tesno mu je bilo pri srcu;	žalosten	stopa proti očetovi koči. Kako lepo je bilo	A
zadela, samo kožo mu je bila tako rekoč ranila.	Žalosten	ni bil, a zamišljen, slabe volje, nič se mu	A
samotnimi, mrtvimi gozdi. Dvakrat neprijazen,	žalosten	je bil sedaj pogled po vrtu mirodolskem; jesen	A
prihoda; lepega večera se je nadejala, in kako	žalosten	je bil sedaj! Bogve kako dolgo bi bili tako	A
Moram torej že iti, Rosana?« vpraša Marko malo	žalosten.	»Tako je bilo dogovorjeno, Marko, in	A
spremenjen. Prej je bil vedno enake volje, ne	žalosten	ne vesel, tih, miren, malo prijazen, a navadno	A
kaj ni že dovolj nesrečna, milovanja vredna?	Žalosten	zakon narave je, da se otrok pokori za svojih	A
ljubezni. Saj ni mogoče, da bi bilo drugače;	žalosten,	nesrečen, izgubljen hodiš po svetu, vse ti je	A
Vesel, pravim, ker dolgo časa je ogledoval	žalosten	svojega gospodarja in ni vedel, kaj bi si mislil	A
vesela domov. Tako so vse stvari žive in vesele;	žalosten	je edini človek, ki hodi med njimi.V Valentinovih	A
Kaj pa je tebe treba biló! Tako bi človek	žalosten	dejal vsemu človeškemu rodu.Kaj ni res podoben	A
videl, da jo imam tako rad. Kolikokrat mi je	žalosten	očital, da ne maram ne zanj ne za druge dečke	A
sam, mora se veseliti z njim, kar živi. Če je	žalosten,	pa ne umé, kako more biti le kaka stvar vesela	A
Umirjen grem zdaj lahko od tod. Dela,	žalosten	sem!Kako bi ne bil!	A
ledeni Sibiriji ali v goreči Sahari, beri jih	žalosten	ali vesel, star ali mlad, vedno in povsod ti	A
mu niso ponudili tople jedi ali kupice vina.	Žalosten	je hramal starček iz Podgorja proti Novemu mestu	A
leti nemilo oklestila nebeška strela, sem se	žalosten	oziral po kočevskih goličavah, vesel in hrepeneč	A
omadeževana le z najmanjšim grehom, bi bil na	žalosten	in grozen način poginil.Vedi, da nisi popotoval	A
sicer pa je drugače zasukana in konec ni tako	žalosten.	Bila sta mož in žena, ki sta imela veliko otrok	A
pije, ne bo dolgo živel. ◆ Pij vino, kadar si	žalosten,	ne pa kadar si jezen. ◆ Jeznemu je vino strup	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani