Pletlo se je o tem, kako bi ga nocoj oženili, da bi ne hodil več okrog kmečkih deklet. Nobenega ni bilo med njimi, ki bi bil to surovost odvračal, in ubogi Tirtelj se odpelje od krčme, sicer jezen in žalosten, vendar v svesti, da je varen ponoči kakor podnevi. Kako dobro četrt ure od Ambolj ga na samotni cesti ustavijo štirje.