Šel bom po ulicah, pesmi bom kričal, srca odpiral ljudem, iz njihovih src bom toploto zajemal, da si bom prste prezeble ogrel, potem pa bom pesem drugačno zapel, pesem, mogočno ko sonce in toplo ko kri partizanov!
Ko človek bi človeka prepoznal Zakaj ne nosite v dlaneh svojih src, ljudje? Zakaj vam niso vpisane v očeh vaše misli in želje?