»Res bo tako,« se je oglasil Rožanec, ki je poznal nekaj gruntarjev, katerim se je očitno poznala tuja kri. »Res, res!« je pritrjeval Vodeb, čeprav ni razumel, o čem so govorili. »Čudno je le, da takemu človeku ljudje tako nasedajo,« je zarenčal Rekar in ošvrknil z očmi Domačejkarja in Vodeba, ki sta se zadolžila pri Bogataju.