želodec (144-243)

tam, da človek meži, ko večerja in kosi, ampak	želodec	je potolažen za malo ceno.Naposled pa bi legel	A
skoraj osleparilo,“ je pomislil. ”Mrtev ni bil	želodec,	le zadremal je malo!“ Poleg njega je kosil	A
imel človek ime in je imel številko, nato šele	želodec	in pamet. Kdo bi se prerekal?“	A
neprestano jo je bolela glava. Tudi trgalo jo je in	želodec	ji je slabo služil.Kljub svojim telesnim nadlogam	A
prišel do tega. Predno je mogel izprati ženi	želodec,	jo je zadela kap. Prav tedaj sta prišla	A
nekoliko izboljšala, a me je ponovno izdal mehur,	želodec	pa ni prenesel nobene hrane več.Povrhu se mi	A
je, da sta človeštvu vir pregrehe govorica in	želodec.	Odpovedal se je obema, izrekel sveto obljubo	A
»Vedno tedaj molči?« »Neprestano, in svoj	želodec	si krmi samo z zelenimi bilkami.Ali ni to sad	A
vendar dostikrat spominjam, kadar si kvarim svoj	želodec	po ljubljanskih gostilnah.Žalibože, tudi ta	A
veličanstvo, to vino, dasi se zarije kakor pijavka v	želodec,	je nekaj posebnega!Pravo zdravilo!«	A
kosilom je dobro kaj založiti, čemu nam je pa Bog	želodec	ustvaril! Ali klobasice?	A
perutnicami po zraku ter si polnijo nenasitljivi svoj	želodec	z mrčesom, plavajočim po vodi.Taka nenasitna	A
v zadnji klopi. Mali možgani so delovali, a	želodec	se je že tudi oglašal.Lačen je bil in v sramoti	A
slastjo, katero dajeta mladost in nepokvarjen	želodec.	Vedla se je pri tem čudovito ročno, v najmanjši	A
Žejen in lačen! Zdrobil je nekaj kruha v	želodec	in najmanjšo merico vina je izpil, in sicer	A
ne cekin, pa vsaj tisto, kar se kuha in peče!	Želodec	je naš gospodar!In gospodar je tudi vseh navadno	A
denarjih in da bi jedel konjski gnoj, če bi ga	želodec	prenesel.Tako skop je!«	A
moj dan! In ali misliš, da bom jaz požiral v	želodec,	kar mi bode Janez Sonce v pičo pokladal!«	A
vedi se dobro, če ti je ljub tvoj trebuh in	želodec	v njem!’Že je hotel odriniti, pa se je vrnil	A
bil tisti čas preprežen s pajčevinami kakor	želodec	psa, od lakote poginulega!Vse to sem očedil	A
in komur se trese roka, naj dobi svinčenko v	želodec	in prebavlja naj jo do sodnega dne!Pijte, deca	A
barvo cekinastega vina. In potem jo je izlil v	želodec	in dobro mu je dejalo po vseh udih. »To je veselje	A
bleda smetana na Nižavi, tisti Viktor, ki mi	želodec	preobrača, če ga le vidim!To ti rečem, tako	A
same dobre reči imamo, le preveč jih je. Močan	želodec	mora imeti, če naj jih človek vse prenese!«	A
ki v mokrem jutru tako prijetno ogreje prazen	želodec,	ni odšla njega vestni in vsestranski preiskavi	A
posebnega; verujte mi, da mraz ne gre vanjo.« »Tvoj	želodec	je nekaj posebnega,« poroga se mu Tinče. »Ali	A
»Pa ne zardevaj, ker imam že nekajkrat poln	želodec	pordelih sevniških deklin, presneta reč!Tjale	A
obrnejo, sicer bi jim takale vinska kislica	želodec	pregriznila.« Krajinčani so se smejali	A
kaj jesti. Risa seveda je že zdavnaj opominjal	želodec,	pa si ni upal reči. Mislil je, da ga gospodar	A
Črni graben, bodisi da dobé še kaj dobrega v	želodec,	preden sedejo v čolne; kajti do Zagreba dol	A
sam pa luknjo tobaka pokadí, da si kruleči	želodec	utolaži.Pa to ni prav; človek naj se včasi kislo	A
sedaj starec slovenski, dasi dialektično; »mlad	želodec	mnogo prenaša, torej že lahko poskusite.Nisem	A
ni nihče mislil ali pa le redkokrat, lastni	želodec	mu ni pripuščal, na koga drugega misli obračati	A
Koren. »Izpil sem že tri; na koncu se mi bo še	želodec	obrnil!In tako draga so jajca!	A
sodite,« oglasi se Bolè, »poezija in prazen	želodec	se ne strinjata.« »Ah, tako ni bilo nameravano	A
povabljenci že minilo največje delo, tlačiti si namreč	želodec	s preobilimi jedili, da dela prebavljanje marsikomu	A
skalnem bregu visoko nad morjem in pase zaeno	želodec	in oči.Za želodec je skrbel francoski kuhar	A
nad morjem in pase zaeno želodec in oči. Za	želodec	je skrbel francoski kuhar.Pravi francoski kuhar	A
Mi ne delujemo z ideali. Pri nas je prva: sit	želodec.	Zatorej so naši siti državljani zadovoljni in	A
širnem svetu, a njiju sodbe ni odločil um, ampak	želodec.	Hvalivec si je dal prinesti okusne jagnjetine	A
črni kavi havansko smotko. Grajalec je pa svoj	želodec	in z njim okus kvaril s prazno juho, z mesom	A
prijetna vonjava. Neprijetno zabavo mi je delal	želodec,	ko me je venomer nase opominjal, a nisem mu	A
bom, kako se dene vsak sebi.« »Ali vas boli	želodec,	ker ste tako prepasani?« »O ne!	A
»O ne!	Želodec	mi je zdrav in ne potrebuje povoja. Moj pas	A
hib in zločinov; saj veste, da ravno gladen	želodec	povzročuje največ hudodelstev. Če sodelujemo	A
« je momljal in točil. »Le pijta, ta je za	želodec!	« je priganjal in znova točil. Bajžlju je dobro	A
mogli. Pili in jedli so, kar jim je dopuščal	želodec.	Vinjeni so si dali privajati ujeta kristjanska	A
kamenje in jedel prst, da si gasi žejo in polni	želodec.	Z njegovega telesa je izginjalo meso	A
človeku po malem dajati jedi, da se oslabeli	želodec	počasi zopet privadi hrane.In res ji je hotel	A
»To je vaše!« odgovori ji na kratko; »moj	želodec	ni vajen take hrane.« »Torej zame ste vse to	A
ne bo glava bole . / . / stran 53 . / la, ne	želodec,	najmanj pa srce.Ne bo ti ga treba iskati daleč	A
omislilo za njegovo lišpavo grlo in obširni	želodec	vse, karkoli se je nahajalo sladkega, prijetnega	A
»V ti reči vladata dve pravili, eno nalaga	želodec,	drugo stan.Izpolniti velja obe.	A
Izpolniti velja obe. Kar sem živ, hrepeni	želodec	moj najbolj po štrukljih.Jedel sem jih že dostikrat	A
vetru, nego na temenu. Zdaj veš, kaj ljubi moj	želodec;	ker pa ne smem pozabiti, da sem grof, speci	A
za groš kruha, napil se na vodnjaku vode in	želodec	je prejel svoj del. Večjih filozofov ni na	A
in vivodinske starine vselej kaj boljšega za	želodec,	pleče, klobasa, kopun ali kaj drugega takega	A
bodočo srečo našega naroda, dokler se ne oglasi	želodec	in mu pritrja grlo, da je treba pomisliti pri	A
slovel najbolj Hegel. Za moj slabi slovenski	želodec	je bil neprebaven.Strašno me je razkačil njegov	A
zapazi, zleze za kožo ali pa skozi odprta usta v	želodec,	pa stane težko, se ga zopet znebiti. Prave kače	A
dolga ulica, in pahne v brezno, ki je njegov	želodec.	Tu ga vrže pod mlinski kamen ali pa pod stope	A
nevaren, se grozno moti. Zobje, sekire, jezik in	želodec	ga starejo tudi brez njegove volje in zavesti	A
je načel četrti polič in ga zlival curkoma v	želodec,	je pobegnila od tod četrta žaba, da je ne bi	A
Kekec bo zdaj skrbel, da ne bo tvoj nenasitni	želodec	tako prazen. In tudi suh ne boš več kakor trlica	A
veliko noč. Glejte, da boste zame prihranili	želodec.	Zaslužil sem pa tudi steklenico slivovke.	A
ga ne bil ujel Skočirjev in sunil Poldeta v	želodec,	da se je prijel za trebuh in skremžil obraz	A
Star pregovor pravi, da gre ljubezen skozi	želodec.	« Stari je umolknil, ker ga je prekinil Matija	A
jelen po svetopisemskih vodah, tako kriči moj	želodec	po tistem laškem vinu, ki ga pijo v Šent Lambertu	A
»Zakaj?« »Prazen	želodec.	« In vse gre dalje svojo pot.	A
je za nekega gospoda.« »Kaj ima samo gospod	želodec?	Misliš, da imam jaz kost mesto želodca.«	A
mi, kako trpiš?« »Vsak tvoj gib me zareže v	želodec,	kot ost z nešteto zasaditvenimi kavlji, ki ne	A
ne morem več prenašati, dokončno se mi obrača	želodec.	Greva.	A
spahovalo po fižolu in kisli repi, poleti pa jim je	želodec	ta čas razjedala zavratna ječmenova kava.Vsakemu	A
kar krulilo od lakote; če ne prej, se mi je	želodec	oglasil prav ta trenutek, ko mi je Pavle omenil	A
čevlje se tega nikdar ni nabralo dovolj, za svoj	želodec	pa sem lahko poskrbel enostavneje in povrh vsega	A
predreti teme, razlezla se bo po telesu in stisnila	želodec,	grebla bo po drobovju in postala neznosna; nekoliko	A
telo se brani pred njo s krči, ki mi stiskajo	želodec	in dvigajo žolč. Prigovarjam si, da bo nehalo	A
prepoten, znoj mi zaudarja, lasje se mi lepijo,	želodec	dviguje. Krč v požiralniku.	A
ogabne enolončnice. Vse pogosteje me poboleva	želodec,	pod grodnico me gloda neprijetna bolečina, kot	A
se premislil in se odločil za kokakolo. Moj	želodec	ne prenese alkohola. Menda se edino zato ne	A
spravim vase. Zdaj pa se mi je oglasil prazni	želodec	na vso moč, kar pomeni, da je vse hudo mimo	A
prepadno globino, srh, ki prebada skozi spolovilo v	želodec	in grlo. Nekaj podobnega prečutim, kadar mi	A
popolnoma mirno in neprizadeto, Kseni pa se obrne	želodec	in se ji vzdigne v grlo. »Če se ne motim, si	A
zadrlesne zaboj in odpre novega. Kseni se vzdiguje	želodec	pod pljuča in jemlje ji sapo.Ne verjame, da	A
izgubijo svoj najboljši priokus. Spet občuti	želodec	v grlu.Ne sme, ne sme dovoliti, da jo premaga	A
in občuti olajšanje v pljučih. Kakor da bi se	želodec	spet vrnil na svoje mesto. »Je bolje?«	A
običajno stanje, čeprav se mu za hip prevesi	želodec	v grlo.Tega spomina ne more primerjati z nobenim	A
v grlu in požiralniku, nato se ta razleze v	želodec.	»Kar pogumno, Rok, potrebuješ ta požirek.	A
obliznil zanjo!« Živko si je zamišljen pobožal	želodec	in se pogreznil v prijetne spomine preteklega	A
veliko skledo, kjer so bili ovčji možgani in	želodec,	nadevan s sesekljanimi jajci in žafranom. Vitez	A
spodaj s komolcem opira na drugo, ki oklepa	želodec	in s prsti sega v pleča.Nekateri drugi pa napol	A
preizkušali srobot. Kako se kadi in kako deluje na	želodec.	To tiho vojno je prekinil moški, ki se je s hitrimi	A
potem bova nadaljevala. Moram si napolniti	želodec,	predvsem pa zbistriti glavo.Boš ti skuhala kavo	A
Veliki brat je pozabljen, na sceno stopa Veliki	želodec.	« »O.K.« je potrdil Jon, in rekel: »Privošči	A
hudiča, pa je zdaj to?« Meni so se tresle noge,	želodec	pa je trepetal kot bilka na vodi.Sploh se nisem	A
prepričana sta namreč bila, da bi jima poln	želodec	povzročal več težav kot lakota. Pan Ter in Lambergar	A
seje veter, žanje vihar. ◆ Kdor si je pokvaril	želodec,	hvali zmernost. ◆ Kdor si sam ne zna pomagati	A
Ljubezen dela čudeže. ◆ Ljubezen gre skozi	želodec.	◆ Ljubezen je kaznovana z ljubosumjem.	A
◆ Poln sod ima dosti prijateljev. ◆ Poln	želodec	nerad študira. ◆ Poln želodec se smeji.	A
◆ Poln želodec nerad študira. ◆ Poln	želodec	se smeji. ◆ Poln želodec ‒ prazne govorice.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 44 144 244 344 444 544 644 744 844 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani