Ob Krki sem se sprehajal z dijaki in se pomenkoval z njimi o svobodi in slavjanstvu, o našem napredovanju in o drugih takih rečeh, ki vnemajo srca mlada in včasih še tudi starejša. Tako smo hodili in ugibali bodočo srečo našega naroda, dokler se ne oglasi želodec in mu pritrja grlo, da je treba pomisliti pri duševni hrani tudi nekoliko na telesno. Našli smo krčmo prav po svoji volji, dobilo se je v njej dobro staro vino in pleče.