še (1.301-1.400)

posebnega, veličastnega, o čemer se zdaj seveda	še	ne da govoriti ... Skratka, zabolelo me je v srce	A
močno vino ... Skrivnostno: A odkrito, zdaj sva	še	sama, - ali ni nekaj nepravilnega tu vmes,	A
tako klavrno za svoj obstanek. Slava sicer	še	ne prinese denarja s seboj, - a lažje je kljub	A
kakor da je megla pred menoj! ... Govorila sva	še	ravnokar z Dobnikom ...Dal mi je jako dober svèt	A
pospravil sem svoje kovčege ter se odpravil	še	tisto noč v domovino ...Ali ni to čudno, gospodična	A
naravnost nemogoče; na Drenovem me čaka nocoj	še	mnogo stvari; oprostite! RUDA: A da se prikažete	A
podjetje. BROŠ: La la; same govorice; zdaj se	še	ne ve ničesar. DOBNIK: Vsekakor, gospod Broš	A
Prijatelji, ali ne plešete? DOBNIK: Ne	še;	to pride zvečer. BROŠ: Prosim vas, dragi	A
ste preveč odkritosrčni. Dajte, da občudujem	še	enkrat ... ta lepi kontrast med lažjo in med resnico	A
Gospodična Ana, hotel sem vas nečesa prositi, a zdaj	še	ni čas. ANA: Tedaj odložite.	A
malo vznemirim svojo leno kri. Naučiti se imam	še	imenitnejši govor, nego Justin in govoriti ga	A
dolžnosti; delaj po svoji volji, Ana. Zdaj je	še	zmerom čas; odreci Brošu svojo roko, - nihče	A
obraz tako popolnoma, kakor da bi ne bila jokala	še	nikdar v svojem življenju; verjemite mi!	A
volje, ne gleda na take stvari. Nocoj bomo čuli	še	veliko podobnega. RUDA in DOLINAR iz obednice	A
videla, Marta - Glej, meni je tako lahko, kakor	še	nikdar prej.Uredil bom svoje stvari; vse se	A
name ... In vsi vi drugi, - morda se srečamo	še	kdaj.Gospod Broš, - morda pridem slučajno na	A
mize, zabavajte se z nami. Na vrtu zaplešemo	še	enkrat, a potem izpraznimo par steklenic v obednici	A
Da, jaz bom miren. Kmalu, a zdaj je	še	prezgodaj.V meni je še iskrica življenja; kadar	A
Kmalu, a zdaj je še prezgodaj. V meni je	še	iskrica življenja; kadar odgori, potem se odpočijem	A
RUDA: Jaz pojdem počivat, Marta. - In	še	to.Jutri, kadar pojdeš odtod, vzemi s sabo pismo	A
odtod, vzemi s sabo pismo, ki ti ga napišem	še	nocoj in daj ga mojemu bratu.Pokliči mi Ano	A
prijatelj, in ostavi me samega. Ali mi imaš povedati	še	kaj posebnega? DOBNIK: Jaz?	A
čutiš, da moreš čakati, tedaj bi mi bilo to	še	ljubše. RUDA: In ti nimaš nobene gorke besede	A
zaničljivih pogledov. Mirno: Kar ostane, to so samo	še	formalnosti ...Ali vendar, - o Bog, jaz nisem	A
gospodom Brošem, kakor se spodobi. Kaj je treba	še	več?-	A
duša je predobra. Ti angel moj, daj, da vidim	še	enkrat tvoje oči. ANA: Jaz bom srečna, -	A
vašem nalogu opletal okoli njega; povedal sem mu	še	enkrat, da naj pusti ljudi pri miru ...Stopi	A
posebnega? - Naposled moje dovoljenje nikakor	še	ni zagotovljeno. ALMA: Papa, to je moja stvar	A
jaz sem berač, vagabund. FRANCKA: Saj greš	še	lahko študirat, Maks.Oče bi ti dal denarja,	A
vagabundi vsi tako visoko starost. Saj bi se lahko	še	danes potepal bogvekod, lahko bi na kakšen način	A
danes potepal bogvekod, lahko bi na kakšen način	še	nadalje študiral paragrafe po dunajskih beznicah	A
sva se rada imela?... Ej, Francka, nevestica,	še	danes ti je dolgčas po meni!...Ji dene roko na	A
izgubljeno in ker vem, da je vse izgubljeno, morda ni	še	vse izgubljeno... ti!...Stisne ji obraz v roke	A
Franckine roke: In, Francka, da bi imel vrhu tega	še	lepo ženko na domu... MAKS: Vrhu tega.	A
Z Bogom, gospodična Nina... Zvečer se morda	še	malo vidiva... NINA vstane in mu da roko:	A
gospod župnik, saj me poznate, ko sem bila	še	dekla... KANTOR: No, no, že dobro!	A
- Hana umolkne in odide. KANTOR: Hana je	še	zmerom dekla, to mi je časih prav sitno.	A
nasprotnikom in da... KANTOR: Tudi danes sem jim	še	blizu, kakor pač občuje človek kakor jaz z ljudmi	A
Dobra je odkritosrčnost, gospod župnik, ali	še	boljša je previdnost.Kaj sem bil prej in kaj	A
celih dvanajst let in tista stara koliba stoji	še	zmerom.Če bi čakali na darove, bi čakali pač	A
ustregli meni in moji fari, temveč veliko bolj	še	zategadelj, ker ste se postavili tako odločno	A
- Hana! Hana pride iz domače sobe.	Še	steklenico!Hana odide.	A
HANA: Saj je že pil. KANTOR: Četrtinko bo	še	prenesel.Hana odide.	A
Na vaše, naš poslanec! KANTOR: V suknji ga	še	nimam, poslanstva.- Vstane.	A
ste oškodovali njegovo hčer... KANTOR: In kaj	še?	ŽUPNIK začuden: Nič drugega...	A
Ti si pa tudi mevža, Pepček! Če te bo	še	enkrat pahnil, pa ga natepi!Le ven!	A
odkritosrčno, ali ni morda v vašem srcu skrita	še	kakršnakoli želja?Ali se morda ne vzbudi kdaj	A
In zdaj pa dovolite, gospod Kantor, da vas	še	enkrat prav prisrčno zahvaljujem - - res, današnji	A
klobukom v roki: O, ne zapil - KANTOR: Kaj	še!	KRNEC: Mraz je že, suknjo bi si kupil -	A
imaš, stari, le pijva. Pri tatovih beračiti je	še	zmerom bolj dostojno nego krasti pri beračih	A
in privije luč: Upihnimo luč, noben morivec	še	ni moril pri luči...In zdaj je treba samo hladne	A
več móči izbrisati!... In zdaj je konec - samo	še	tole noč, do jutra še morda... še do jutra bi	A
In zdaj je konec - samo še tole noč, do jutra	še	morda... še do jutra bi živel rad...In vse to, vse	A
konec - samo še tole noč, do jutra še morda...	še	do jutra bi živel rad...In vse to, vse to življenje	A
bi rada, da bi prišel - in se bojim. NINA:	Še	poslovil se ni od mene. FRANCKA: Oče ga je	A
nji: Francka, jaz ga imam tako rada. Morda	še	pride nocoj, jaz čakam še zmerom.In če pride	A
tako rada. Morda še pride nocoj, jaz čakam	še	zmerom.In če pride, potem ne pojdem jutri v	A
gospod župnik in sodnik, in... FRANC: Pa menda	še	niso povečerjali? FRANCKA: Ne še.	A
Pa menda še niso povečerjali? FRANCKA: Ne	še.	KANTOR iz obednice: Še ni Maksa?	A
FRANCKA: Ne še. KANTOR iz obednice:	Še	ni Maksa? FRANCKA: Ne.	A
Franc odide. Tudi ti, Nina, nocoj	še	nisi v kloštru.Nina odide.	A
po sobi. Rekla bi mu, da sem zdrav in da bom	še	zdrav in vesel, ko bo že on...Čegava je ta puška	A
ŽUPNIK: Vpričo vseh ljudi. KANTOR: In kaj	še	drugega? ŽUPNIK: Nisem ga slišal, ampak nevaren	A
sem videl... ti!... Samo to mi povej - ali me imaš	še	malo rada? FRANCKA: Nič me ne prašaj nocoj	A
resno te prašam in brez vse šale, če me imaš	še	malo rada... samo malo, Francka... premisli... ne	A
drugega nimam. FRANC: O, Francka, jaz bom lovil	še	zadnje ostanke tiste sreče, ki sem mislil, da	A
očitati, ali vzela si mi toliko, da dam povrhu	še	svojo poštenost in bojazljivost. FRANCKA:	A
KANTOR iz glavnega vhoda, Francki: Nikogar	še?	FRANCKA: Nikogar.	A
Odide v obednico. KANTOR:	Še	iz njegovih oči je pogledalo nekaj.Človek, povsód	A
otrokoma iz obednice. FRANCELJ: Oče, jaz	še	ne maram iti spat. KANTOR: Kar precej!	A
KANTOR: Kar precej! FRANCELJ: Oče, rajši bi se	še	malo tepla. KANTOR: Francelj, midva se nocoj	A
Odide v obednico. FRANCELJ: Francka, jaz	še	ne grem. FRANCKA: Brž, oče bodo hudi.	A
ostanejo odprta; govori znotraj: Igrajta se	še	malo, precej pridem. MAKS sam: Tako bojazljivo	A
prijazen dom in lepo, tiho življenje - zate bi imel	še	zmerom toliko moči, da bi vse to pridobil.Pa	A
roko: Maks, stran odtod, trepetajoča: Maks,	še	nocoj!... MAKS: Stran iz mrtvašnice - s tabo	A
mi je težko in grenko, kakor mi ni bilo pač	še	nikoli v življenju.Če bi se bila stvar sama	A
Kar mi imate povedati, mi povejte. KANTOR:	Še	enkrat: ne silite, da bi se omazal pred vami	A
KANTOR mu zastavi pot: O, ne tako brž! Nisva se	še	dogovorila.Držim vas in vas ne izpustim.	A
Sami ste se slekli pred mano. KANTOR: Kaj	še,	prijatelj, kaj še!Ali se vam sanja?	A
pred mano. KANTOR: Kaj še, prijatelj, kaj	še!	Ali se vam sanja?	A
vi prišli in bi pokazali: ”Glejte, moril je,	še	ves je krvav!“ - precej bi vas zgrabili za lase	A
Kralj na Betajnovi morivec! Kaj	še!	Za šalo, iz dolgega časa se je malo poškropil	A
in bi rekli: Kralj na Betajnovi morivec! Kaj	še!	To se nam je le tako sanjalo - o, prijatelj,	A
naj bo kakor je božja volja. KANTOR: Samó	še	trenotek preudarite.Takrat, glejte, ste me zgrabili	A
Ker ste me videli slabega in ponižanega, me	še	danes ne vidite s treznimi očmi, ne veste še	A
še danes ne vidite s treznimi očmi, ne veste	še,	kdo sem jaz. MAKS: Preudaril sem do dobrega	A
hudó... Jaz sem vam obljubil, Ninica, ko sem bil	še	vesel in mlad, to je bilo pred štirinajstimi	A
takrat, Ninica, tako bom zakričal jaz... morda	še	nocoj. NINA se vzpne k njemu, mu dene roko	A
Pozdravi Francko!... NINA:	Še	malo, Maks? MAKS: Z Bogom, Ninica!	A
Francka, zakaj se me ogibaš?... Od predsinočnjim mi	še	nisi pogledala naravnost v obraz.Kaj ti je,	A
oblecite jih, nasitite jih, od včeraj niso	še	nič jedli, danes je nedelja in ne bodo nič kosili	A
se moramo stisniti skupaj, se moramo imeti	še	celo radi.Ali vi se mi vsi tako umikate, vsi	A
gospodarja... Daj mi roko, Hana; Francka, daj mi roko	še	ti.Če se imamo radi, se nam ni treba bati prokletstv	A
kandidatura napravila takega? Tako čemernega vas	še	nisem videl!-	A
/ stran 57 . / SODNIK: Zdaj pa naj prašam	še	besedo!- Ali ste pijani, prijatelj, ne zamerite	A
drugi ne? SODNIK: Bog mi je priča, da vas nisem	še	nikoli videl tako čudnega.Ali me imate nalašč	A
KOPRIVEC: E, vseeno je. Petkrat sem že volil, pa	še	nikoli nisem vedel, koga. KANTOR: Zato me	A
KMET: A, brezverec je, no! Iz ozadja pride	še	par mož DRUGI KMET še med vratmi: Žendarmi	A
Iz ozadja pride še par mož DRUGI KMET	še	med vratmi: Žendarmi so šli ponj. TRETJI	A
POLJANEC pripoveduje: ... Šla je z njim,	še	ozrla se ni ... DIONIZ: Ne ozrla po domu?	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani