nova beseda iz Slovenije
Zravnam se in dvignem glavo ... Ne, ne, zdaj | še | ne ...Še bom hodil gor! | A |
Ne, ne, zdaj še ne ... | Še | bom hodil gor! Plezalni pas, vrv, karabini | A |
Gora ... Sprva jo | še | kar bodro mahaš in si vlivaš korajžo, vsakdo | A |
tuhtaš, kako bi se znebil odvečne prtljage. | Še | sebe komaj nesem, strela! pomisliš.Prekleti | A |
/ Zato pa se začneš spraševati, koliko je | še | do gor.In ne samo ti. | A |
pogovori v steni odmevajo, da gre skoz ušesa! | Še | bo treba.Še kar nekaj metrov je do vrha! | A |
Še bo treba. | Še | kar nekaj metrov je do vrha! Ko neutrjeni | A |
pomisliš, saj ni mogoče, to ni res, da bi se lahko | še | kdaj potunkal tja noter, v tisto mrzlo, čisto | A |
akupunktura pa reiki in vrag si ga vedi, kaj | še | vse!... | A |
... To je najhujše. Mladi | še | nekam, pa zdravi in krepki morajo biti, seveda | A |
prepričan, da bo prišel dol živ in cel, da bo | še | kdaj čutil ravna tla pod nogami ...Ampak če | A |
loči od njih! ... Naj me vrag pocitra, če grem | še | kdaj gor!Nisem nor! | A |
češ saj sploh ni taka sila, marsikomu gre | še | bolj za nohte!Razdeliš težo, ne, malo na to | A |
v dolino vsi medlijo od žeje. Pametni imajo | še | kakšen požirek, se niso nalivali, ko še ni bilo | A |
imajo še kakšen požirek, se niso nalivali, ko | še | ni bilo sile. Nespametni se pa samo pogovarjajo | A |
vidiš vse veliko bolj razločno kot poprej. | Še | bomo šli na Triglav, še ... Šumi vojnega | A |
razločno kot poprej. Še bomo šli na Triglav, | še | ... Šumi vojnega dogajanja ŠEPETALEC | A |
... Šumi vojnega dogajanja ŠEPETALEC: | Še | nekaj se je godilo pod gôro ... hrumeli so tanki | A |
Verjeli ali ne, pes ni samo pobegnil gospodarju, | še | v nogo ga je ugriznil! VSAKO NOČ JIH BO | A |
meje ... Vse je laž, čista laž ... ker meja je | še | zdaj odprta ... dokler niste prišli vi ...Zdaj | A |
ste tako zajeli? Vidite, da boj praktično | še | traja, ker še zbiramo opremo, posebna skupina | A |
zajeli? Vidite, da boj praktično še traja, ker | še | zbiramo opremo, posebna skupina je pripeljala | A |
obuvamo v gumijaste škornje in hodimo gledat, ali | še | ne bo kmalu odtekla voda, oziramo se za soncem | A |
kozolec. In spredaj leži nekaj, kar je bilo | še | pravkar gospodar hiše, povezane s tem kozolcem | A |
To je huj ko Hitler! Nejsm | še | pršla, de bom pršla do vrat, pa je sam vkp treščlu | A |
pagledat, mogoče ... in je pr kazoucu ležu, samo | še | mičken je ene znake dajau, pa je blo fertik | A |
strahi smo bli pa tacem, de čeb vedla, deb blu | še | enkrat, pa raj kr prc umrem ... ŠEPETALEC | A |
NAS, V MAJČKENI REPUBLIKI SLOVENIJI, KI NITI | ŠE | NIUTEGNILA ZADIHATI S POLNIMI PLJUČI IN KI JE | A |
ZADIHATI S POLNIMI PLJUČI IN KI JE ŠLA NA BARIKADE, | ŠE | PREDEN SE JE NAGLEDALA SVOJE DVIGNJENE, PLAPOLAJOČE | A |
so vedno bolj bele, in ponoči, osvetljene, so | še | lepše ...V nedeljskih jutrih so se ljudje mimo | A |
odvrača oči. Nihče ne more verjeti, da je res, | še | vedno vsi upajo, da bo ta otrpla slika oživela | A |
sta za seboj puščala vidno sled. Vendar je | še | v teh naših pogrebih vselej tudi nekaj tolažbe | A |
domače je skrepenelemu srcu v uteho. Nebo nas | še | vedno varuje od tam zgoraj, zeleno pólje žaluje | A |
vasjo, ljudje so bližji kot kdaj prej, hiša ima | še | vse svoje zidove, kljuka že čaka, da odpre vrata | A |
svoje zidove, kljuka že čaka, da odpre vrata. | Še | so nam pod roko predmeti, ki nosijo neizbrisen | A |
predmeti, ki nosijo neizbrisen pečat pokojnega; | še | dolgo nas bodo spominjali nanj v neprizadeti | A |
neprizadeti vzdržljivosti vsega neživega. Oko | še | čuva izseke njegovih kretenj, uho še lovi nihaje | A |
neživega. Oko še čuva izseke njegovih kretenj, uho | še | lovi nihaje glasu. In spomini, vsak dan bolj | A |
Jeseni naš gozd zadiši in zažari. Takih barv | še | niste videli! Ležati na šuštečem listju, | A |
niste videli! Ležati na šuštečem listju, ki se | še | ni napilo ne vlage zgodnjih večerov ne obilne | A |
Ciklame! Ali | še | kje kaj dehti kakor ciklame?Utrgati ciklamo | A |
potrebščin. No, v Krakovski hosti so prebivale tudi | še | druge ciganske družine, a prav ta voz je bil | A |
tedaj ta mračna hosta ne odigrala svoje vloge | še | dandanašnji? S kasete SLOVENIJA NA BARIKADAH | A |
sploh nisem prepričan, de ga bote dobil, od tod | še | miš ne pride ven!Vi si doma ne morte mislt, | A |
so zdej tuki za nas. Zaprt smo posebi, pa | še | praujo, de to ni noben arest.Ni, ne, sam ko | A |
in si mogu skočt, če ne, si jih že fasu. Pa | še | druge sekirancije!Tiste debele vojaške cape | A |
teb plesnijo. Žretje tud, ni za verjet, de so | še | ke na svet tko stare konzerve, use je iste farbe | A |
blo prej. Dons pa lohk sam rečem, de sem takat | še | med lizu! Zdej pa nkol ne vem, kaj bo čez eno | A |
Neč ne vem! Pa to nej | še | bo.Huj je, de ne vem, če bom še kdaj vidu vas | A |
Pa to nej še bo. Huj je, de ne vem, če bom | še | kdaj vidu vas doma, svojo punco pa mamo pa ateta | A |
bom mogu nehat. Povejte moji Neški, de jo mam | še | bolj rad, če bi se to sploh dal, in Vas use | A |
kdor nima v glavi, mora imeti pa v rôkah! ... | Še | kaj! Res je, delamo. | A |
velikih in nas pohrustal za malico, zato nas | še | vedno najbolj drži pokonci Martin Krpan, naš | A |
Mi nismo meščani. Naša mesta so pravzaprav | še | vedno same velike vasi, kakor da smo ostali | A |
navezanost na neokrnjeno, neposredno naravo. Mi | še | vedno ostrmimo nad prozorno morsko vodo, v kateri | A |
se trideset metrov globoko vidi vsak kamen. | Še | se do tal poklonimo gori, ki nas zviška ogleduje | A |
nas zviška ogleduje s svojim ledenim vrhom. | Še | živimo z zemljo, klečimo na njej, jo trebimo | A |
čez. In na potko do nove hiše, ki jo moramo | še | dodelati in polepšati, da bomo iz nje naredili | A |
nanjo v hipu zgrnila noč ... Toda ta noč se | še | prerada umakne mlademu dnevu, ko smo vsi na | A |
presunljivo zacvili in utihne, slišati je samo | še, | kako se na begu pod njenimi tačkami razštropota | A |
... (Glasno zehanje.) In | še | te mačke!Ne prenesem jih več, mi zvrtajo luknjo | A |
(Vzdihne.) Ah, ko sem že budna, pa lahko | še | nekam skočim, mogoče mi potem ob pol dveh ne | A |
grozno ... . / . / stran 33 . / Manjka samo | še, | da mi ...(Trčenje v vrata.) | A |
previdnim tápanjem nazaj, tiho): Drugače mi odsev | še | zbudi Njega, ne bo mogel takoj zaspati nazaj | A |
znova leže, kratka tišina, nato se spet oglasi, | še | vedno tiho, tolažeče govoreč sama sebi. | A |
jutranje jasnim glasom): Kakšen koncert, ko | še | niti ni dan!... Kakor da se požvižgajo na vse | A |
za čas ni pustil na cedilu, pol petih je ... | Še | malo prezgodaj za vstat ... Po kratkem premoru | A |
Zajtrk! ONA ( | še | ne čisto budna, neumno blekne): Nemogoče . | A |
Pomislila bi, da je prišel ob pamet, ta šok bi | še | mene vrgel iz tira ... No, pa ne tako, ampak | A |
oba ... Mogoče s pogledom, s kretnjo, ki je | še | ni bilo, z globljim podtonom ... (Brž konča | A |
Vseeno je najboljše zjutraj ... No, ja, saj me | še | ni povozilo petnajst dnevnih vlakov in tudi | A |
povozilo petnajst dnevnih vlakov in tudi na nogah | še | kar stojim.Ampak se nehote delam nemirno .. | A |
vem, dno iz treh plasti, ali kaj! ON (se | še | kroti): Telefoniraj jim in naj ti prinesejo | A |
halji, ga lahko na smrt prestrašim, on sploh | še | nima pojma, o nobeni vseh teh zoprnosti ... | A |
kazalo pomit posodo in vse pospravit ... ampak | še | rajši bi do konca napisala tisto svojo zadevo | A |
tudi pogovarjala! . / . / stran 41 . / ONA ( | še | miroljubno): Ti pa potem.Zdaj sva medve na | A |
ANDREJ (dobrovoljno): Je tukaj pri vas | še | vedno tako burno? ON: Tesno je. | A |
ukvarjat s tem, ko imam polno glavo drugih skrbi in | še | ponoči sedim pri računalniku!(Se tiho zasmeji | A |
trešči v zid. Andrej ga spravi nazaj k mizi, a | še | naprej povzroča nekakšne ponavljajoče se šume | A |
kdaj prideta na počitnice? ANDREJ: Ne vem | še. | (Skoraj zagodrnja.) | A |
mehkó): Ravno tako tvoja sta ko Špelca, pa | še | takšna krasna, zdrava, pametna otroka ...(Globok | A |
ONA (notranji glas se ji lomi): Pa kaj je | še | hotela od tebe, za boga milega?! ANDREJ | A |
... Špeli lahko kaj daš, če bi rada. | Še | vesela sva, če sploh kje kaj dobi v želodec | A |
živahno, a ne brez napora): Špela, pojdiva | še | malo na balkon.Mi boš narisala morje, polno | A |
ON: Pa imava spet malo miru ... Boš | še | kaj sira zraven? ANDREJ: Lahko. | A |
Ampak drugače! ... Moj brat je, | še | sam otrok me je čisto majhnega nosil okoli, | A |
plačal tisti dve ruševini za Savo in kar je | še | zemlje zraven ...Jasno, stari lisjak je takoj | A |
kratki tišini zaupno in nekam dvomeče:) Bi ona | še | vedno rada tam živela? ON (tiše): Sanja | A |
Pa adijo, mucica ... ( | Še | nekaj čudno nežnih zvokov.) ŠPELA: Ati, | A |
pomoči ... Danes me bo spodneslo, že kar vem, | še | preden se zvrstijo vsi stalni absurdi ... | A |
morje! Saj v glavnem kar gre, samo če bi ti | še | nekaj malenkosti predebatiral z mojima šefoma | A |
Zdaj me pa sprašujte, če vas kaj v zvezi s tem | še | posebno zanima. ONA (z mirnim glasom, dobre | A |
glasom, dobre volje): Me, ja. Zanima me, če bom | še | kaj potovala.Vleče me nekam daleč. | A |
Ampak ne bo lahko. Prej bo | še | veliko letanja in uradnih pisem sèm pa tja | A |
Spet Sonce! ... Bi radi izvedeli | še | kaj posebnega? ONA: Povejte mi, če vi vidite | A |
stran 55 . / ONA: Povejte mi, če vi vidite | še | kaj posebnega. JASNOVIDKA: Vidim hišo z dvema | A |
Naj se pazi na cesti ... Boste potegnili | še | tri karte? ONA: Z veseljem. | A |
. Veliko ste že prestali in nekaj tega vas | še | čaka, ampak ne bo nič usodnega. (Kratek premor | A |
Ste zadovoljni? ONA: Vse to moram | še | dobro premisliti ...Najlepša hvala. | A |
Najlepša hvala. JASNOVIDKA: Le | še | pridite ...Za vas bom vedno našla čas. | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |