nevihta (1.234)

Noč. Zunaj	nevihta.	1. PRIZOR Pred sveto podobo	A
ARON Gospod prejasni, zunaj je	nevihta.	Grmi in bliska se.	A
pobiti in obupani, vsa skupina,	nevihta	je prihajala.In ti si nenadoma	A
obirajo piščanca. Zunaj šum dežja,	nevihta,	ob koncu prizora grmenje.	A
. / stran 30 . / 28. Snežna	nevihta	‒ poleg cilja tavam v objemu smrti	A
Kakor blisk drčijo vlaki, kot	nevihta	mimo vro, dima z njimi spo oblaki	A
Kakor blisk drčijo vlaki, kot	nevihta	mimo vro, dima z njimi spo oblaki	A
pila iz njih. Lahko da pride	nevihta:	legla bom na zemljo in bom eno	A
usta pa se ust držé. Zunaj je	nevihta	vila, dež na okno je kropil, midva	A
v mlaki Na podplatih julijska	nevihta	Naj me pere do jeseni Za vrata	A
Razparalo me bo in bom strašna	nevihta.	SKRITA pod kožo se bledo nasmiham	A
prizorov med pokrovke, in nanje se	nevihta	onečeja, na njih visijo roparske	A
slabo vest zaklenem jo v dukatu.	Nevihta	brusi smrtnikov pristan. Krmar	A
med paberkovanjem, v kolibe, ki	nevihta	jih odpira in v reko, ki pod suho	A
Spustili so nad jagnjeta sokole.	Nevihta.	Blisk in grom.	A
Sredi noči ga je zdramila huda	nevihta.	Do kože premočen je v gozdu trepetal	A
da ti je hudo. Čim hujša je	nevihta,	hitreje se izlije.« Tona	A
kakor bi divjala za njegovim čelom	nevihta	misli, ki bi ji rad ubežal, da	A
regrinjalom. Branko pa se je oddahnil,	nevihta	je šla mimo. Nato je postelja	A
drugo. No, neke poletne noči je	nevihta	odnesla gosenico. Martin je preštel	A
kakor bi se hinavsko bližala	nevihta.	Vse je bilo tiho in prazno.	A
jasnega neba prihrumela poletna	nevihta.	»Na položaje!« zavpije	A
izza hriba nad mestom prihaja	nevihta,	nad pločniki pa je videti tanko	A
hriba nad mestom prihaja temna	nevihta,	da je nad pločnikom videti tanko	A
kamnov in dehnili vanje, nastala je	nevihta.	Ana Jelenko in Marija Drajnar nista	A
noč pred vsemi svetimi udarila	nevihta	s točo.V noči Svetih treh kraljev	A
bolj zgoraj je temneče se nebo,	nevihta	prinaša v topli popoldan še več	A
Videti je bilo, da gre čez mesto	nevihta	in da bo vsak hip posijalo sonce	A
nekje v daljavi pripravljala huda	nevihta,	ki je še ni občutiti, a s svojim	A
Pri Kržanu pa se je zbirala nova	nevihta,	ko je stopil Gašper na plan.Najprej	A
zasuti!« Kmalu pa je pridrla	nevihta.	Z nevihto je prišla ploha, in voda	A
Strnad, ki ni slutil, kakšna	nevihta	se zbira nad njegovo glavo, je	A
jeze in iz oči ji je bliskala	nevihta.	Razdraženo čustvo jo je prevzelo	A
Ko bi bili oče vedeli, kakšna	nevihta	se zbira nad njegovo glavo, gotovo	A
pač nista mogli misliti, kakšna	nevihta	se zbira nad njiju glavama.V tem	A
slutil, da se v tej tihoti zbira	nevihta	nad njegovo glavo. Zato mu tudi	A
mislili so, da zopet izbruhne	nevihta,	ako ne bodo dovolj hitri.Na mah	A
drnjohal, če jih naposled ne bi ujela	nevihta.	Tako pa je že ob prvem zamolklem	A
potok. Voda mu žlampa v čevljih,	nevihta	mu je premočila obleko.Obrsica	A
proti jutru je bila pospravila	nevihta	navleko in ostanke fičfiričevske	A
tako kot boblja in poprašuje	nevihta	za dovoljenje, ali sme odpreti	A
povratni poti jih je ujela huda	nevihta	in morali so vedriti v gorski	A
te pa na potu ujame nemara še	nevihta.	Izza Majeviceplanine lezejo sumljivi	A
rožljajoč s sabljo stopil h konju.	Nevihta	je pojemala, na vzhodu se je svetlikalo	A
bliskalo in grmelo, z dnem je nehala	nevihta,	ni pa nehal dež, ki je enakomerno	A
zoper stenice, in je vzrojil in je	nevihta	udarila skavtu Petru okoli ušes	A
lastovica živo čuti, kdaj se bliža	nevihta	in huda ura. Tedaj prifrči kar	A
»Ni varno.	Nevihta	se bliža.Le poglej, kako je že	A
XIX. Kakor	nevihta	je planil pretekli dogodek na	A
dogodek na vso vas, pa se je kakor	nevihta	hitro polegel. Drugo jutro	A
bobneli mimo, kot da jih podi	nevihta,	in ljudje, ki so se vedno oglašali	A
bila odvlekla med tem razgovorom	nevihta	prav tako hitro kakor je bila	A
zgrinjali hudourni oblaki. Nenadna	nevihta	bi seveda utegnila zmočiti lepo	A
maju; blizu je bila prezgodnja	nevihta,	tam že za zeleno goro; vse je	A
pa zbogom!“ ”Kaj pa misliš,	nevihta,	in kam?Stopi noter; da se kaj	A
za hip pooblači nebo, pljuskne	nevihta	preko ravni, zato da vzkipi pomlajeno	A
bila na kupu, še predno je minila	nevihta.	Zmerom bolj narahlo se je zibalo	A
slišal tvoj glas. Noč je zunaj in	nevihta	je blizu; moli za mojo ubogo dušo	A
pomolil ob grobu svojega očeta.	Nevihta	se je polegla, debele kaplje so	A
zaplesal. Zunaj se je bližala	nevihta.	Sivi oblaki so mu kazali pot, veter	A
hitreje. V Ušniku ga je res zajela	nevihta.	Prevedril je pod skalo.	A
Nad Dobravami se je nosila druga	nevihta.	Grmelo je in treskalo blizu in	A
enaintridesetega se je razvihrala strašna	nevihta	od Gorice čez Benečane in se gnala	A
vendarle zarožljalo v vratih.	Nevihta	nad Šmarno goro se je toliko unesla	A
naravnost proti vrhu. Ko se je	nevihta	unesla, grem gledat, kje je, žrebeta	A
pa še ni bilo tu gori. Da ga ni	nevihta	prignala s koroške plati!Gledam	A
prelat-polkovnik, da se polega	nevihta	v srcu zveste gospodinje, že se	A
veže dušo in telo, ki je kakor	nevihta,	ki pride, da ne veš od kod, ki	A
se je v kaki gostilni nabirala	nevihta,	je gospodar najprej ukazal gospodinji	A
je ozrl po razredu ‒ temno kot	nevihta.	Nato je avtomatično zasukal obraz	A
ustavljati. Takoj ji je izginila	nevihta	z obraza. Knez pa je nadaljeval	A
»In molčali bi bil, da se je	nevihta	razburila nad vami in ne nad vašim	A
vedela sem, da se bo name razlila	nevihta.	‚Vi gorite, kontesa, za božjo	A
glava, kakor bi mi razsajala huda	nevihta	po njej!Ali kako ti je že ime	A
napeli obraze. »Prišlo je kakor	nevihta,	hipoma in nepričakovano!Spomladi	A
hladnem sprejemu hitro umirili.	Nevihta	pa je besnela čedalje huje! Zdelo	A
določil za glavnega pogajalca. A	nevihta	me ni sprejela prav nič prijazno	A
očitno uspavala. Potem pa se je	nevihta	končno vdala! S kislim obrazom	A
Premolknili so. Nad mestom je vršala	nevihta,	grmelo je in treskalo, šipe v	A
v okna so se obračale oči.	Nevihta	je minevala, veselo sonce se je	A
dvoje kož, bobrova in risova.	Nevihta,	ki se je bližala in se zbirala	A
priropotala nad veliko jezero	nevihta.	DONEBNI PLAMENI Ponehali so	A
pripovedovanje. »Sredi noči se je	nevihta,	kakršne še ni bilo, polegla in	A
dosegel domače kolišče, se je	nevihta	razvnela in razbesnela, kakor	A
življenje. Vsemu nakljub je pa	nevihta	zadivjala z vso silo.Vžigal se	A
splav nazaj pod kolišče, se je	nevihta	polegla in se je pričelo jasniti	A
razdejanja. . / . / stran 19 . /	Nevihta	je odvihrala proti Grintovcem	A
vihrala nad Velikim jezerom huda	nevihta.	Bliski so švigali vse navzkrižem	A
Nepregledne planjave je preletela ponoči	nevihta.	Nizko so se vnemali bliski.	A
jih požirala zemlja. Drave same	nevihta	ni dosegla.Le nekaj kapelj dežja	A
začarala Medeja?« »Ah, kaj!« »	Nevihta	je nevihta.« »Nekaj pa le pomeni	A
Medeja?« »Ah, kaj!« »Nevihta je	nevihta.	« »Nekaj pa le pomeni.«	A
privalila od Blatnega jezera semven	nevihta.	Med slepečimi bliski in glušečimi	A
Kamniških planin zabuči votel grom;	nevihta	se bliža. »Pojdi noter!« veli	A
. / . / stran 10 . / 2	Nevihta	poleže proti jutru, in ko se jame	A
bobni. Za četrt ure se razpreleti	nevihta;	iz žitnice, skoraj nepoškodovane	A
bi želeli, ker često nas podi	nevihta,	ki se tam gori zbere nanagloma	A
se mi je davi, da nas je zajela	nevihta,	da je treščilo v nas in nekoga	A
Beg v zavetišče.	Nevihta.	Dva mrliča.	A
mladikami. Kakor je pridrvela grozna	nevihta,	tako naglo je prešla. Razvedri	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani