Vesel je bil vlažnega jutranjega vzduha, vesel tiste plašne bele zarje, ki se je bila prikazala v dolgi tenki črti na obzorju ... Bila je zarja novega dne, ki mu ne bo nikoli konca, kvečjemu če se časih za hip pooblači nebo, pljuskne nevihta preko ravni, zato da vzkipi pomlajeno življenje s toliko večjo silo in v toliko večji lepoti ... Prazniško oblečena je stopila Hanca v sobo.