Mati se je počasi, s pobožno vdanostjo prekrižala in z eno roko objela svojega sinka. Zunaj se je bila odvlekla med tem razgovorom nevihta prav tako hitro kakor je bila prišla, proti severni strani čez Kozjak in curljanje deževnice in loputanje oknic je ponehalo.
Na preprogi ležeča deklica se je zdaj začela preobračati, momljajoč z zaspanim glasom: